Pravila o nepreferencialnem poreklu se uporabljajo pri določanju porekla za blago, ki je podvrženo različnim ukrepom trgovinske politike (protidamping, količinske omejitve, zaščitni ukrepi) ali tarifnim kvotam. Uporablja se tudi za statistične namene, za označevanje izdelkov z oznako “made in”, pri osnovi za izvozna nadomestila EU v okviru skupne kmetijske politike in za druge namene.

Na pravila o nepreferencialnem poreklu niso vezane ugodnosti v smislu znižanih carinskih dajatev ali oprostitev, so pa izpolnjena pravila lahko pogoj za uvoz iz določene države. Npr. oznaka “made in” nam pove, kje je bil izdelek proizveden, narejen, oziroma od kod prihaja, ne pokaže pa nam prave države preferencialnega porekla. Zatorej nepreferencialnega porekla blaga ne smemo zamenjevati s preferencialnim poreklom.

Izdelki s poreklom iz določene države so tisti izdelki, ki so v celoti pridobljeni ali izdelani v tej državi.

1. pravilo: “v celoti pridobljeni ali izdelani izdelki”

Izdelki, ki so v celoti pridobljeni ali izdelani v določeni državi, pridobijo poreklo te države. Za take izdelke se štejejo vsi izdelki, ki so našteti v 23. členu Carinskega zakonika Skupnosti.

2. pravilo: “zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava” Izdelki, ki so bili proizvedeni v dveh ali več državah, pridobijo v skladu s 24. členom Carinskega zakonika Skupnosti poreklo tiste države, v kateri je bila opravljena zadnja bistvena predelava ali obdelava, ki spremeni značaj proizvoda oziroma je njen izid izdelava novega izdelka, in je gospodarsko upravičena.

Za določanje zadnje bistvene gospodarsko upravičene predelave se v splošnem uporabljajo metoda spremembe tarifne številke, metoda obdelav in predelav ali metoda dodane vrednosti.

1.  Potrdilo o poreklu blaga (certificate of origin) (1.3 MB) izdajajo gospodarske in trgovinske zbornice. Obrazec je objavljen v prilogi 12 uredbe Komisije št. 2454/93. V Sloveniji izdaja to potrdilo Gospodarska zbornica Slovenije.
2.  Potrdilo o poreklu blaga za uvoz kmetijskih izdelkov (318 KB) v Evropsko skupnost. Obrazec je objavljen v prilogi 13 uredbe Komisije št. 2454/93.

Pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization) v okviru Tehničnega odbora za pravila o poreklu pri Svetovni carinski organizaciji (WCO – World Customs Organization) že nekaj let poteka harmonizacija nepreferencialnih pravil na svetovni ravni. Cilj harmonizacije je oblikovati enotna pravila o poreklu za vse nepreferencialne namene ter uporabljati enotne kriterije “v celoti pridobljeni” in “zadnja bistvena transformacija” za pridobitev statusa porekla blaga.

Za vsak proizvod je treba ugotoviti, kaj je zanj zadnja bistvena transformacija; pri tem se kot osnovni kriterij uporablja sprememba tarifne številke. Za tiste proizvode, pri katerih ugotovitev zadnje bistvene transformacije na osnovi spremembe tarifne številke ni mogoča, je Tehnični odbor za pravila o poreklu oblikoval dodatna pravila, ki se nanašajo ali na določeno dodano vrednost ali na specifične tehnološke operacije.

Do sedaj je bilo poenotenih 70,4 % pravil o poreklu, 29,6 % jih ostaja še neharmoniziranih; to so predvsem izdelki iz sektorjev t. i. občutljivega blaga (kmetijstvo, tekstil). Rezultati harmonizacije – poenotena nepreferencialna pravila bodo vsebina priloge III Sporazuma o pravilih o poreklu WTO. Po zaključeni harmonizaciji pravil jih bodo morale vse države članice WTO uveljaviti v nacionalni zakonodaji in uporabljati pri trgovanju z državami, s katerimi nimajo sklenjenih preferencialnih sporazumov.