Carinski organ lahko letalskemu prevozniku, ki opravlja veliko število letov med državami Skupnosti (in/ali EFTE), izda dovoljenje in s tem dovoli uporabo enotnega (elektronskega) manifesta kot tranzitne deklaracije, ki se pošilja po postopku računalniške izmenjave podatkov med letališčem odhoda in namembnim letališčem. To predstavlja poenostavljeni tranzitni postopek II. stopnje (445. člen Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti, v nadaljevanju IU, UL L 253, 11. 10. 1993, vključno z vsemi spremembami), medtem ko imajo letalski prevozniki tudi možnost pridobitve dovoljenja za uporabo poenostavljenega tranzitnega postopka I. stopnje (444. člen iste uredbe), če ne bodo izpolnjevali pogojev za pridobitev dovoljenja za uporabo poenostavljenega tranzitnega postopka 2. stopnje. Pri poenostavljenem postopku I. stopnje lahko letalski prevoznik uporabi blagovni manifest v papirni obliki kot tranzitno deklaracijo. Poenostavljeni postopek v zračnem prometu je podrobneje opisan v Navodilu o poenostavljenem tranzitnem postopku v zračnem prevozu, št. 5/2004.

Zahtevek za izdajo dovoljenja za uporabo poenostavljenega postopka v zračnem prometu se na podlagi 48. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljevanju ZICPES; Uradni list RS, št. 25/04) vloži pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež ali glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka.

Vložnik zahtevka (letalska družba) vloži zahtevek na zahtevku za pridobitev statusa pooblaščenega pošiljatelja. Vzorec pisnega zahtevka je objavljen na naslovu obrazci (pod poenostavljeni carinski postopki). Ta obrazec letalska družba prilagodi, in sicer:

• V uvodu zahtevka se prilagodi sklicevanje na člene IU; letalska družba izpolni točki I (podatki o vložniku zahtevka) in II (podatki o izpolnjevanju splošnih pogojev iz 373. do 378. člena IU) zahtevka.
• Točka III (izvajanje poenostavitve) se spremeni: navedejo se oblike tranzitne deklaracije (enotni oziroma elektronski manifest), namembne države in letališča Skupnosti (npr. za Hrvaško ni mogoče izdati dovoljenja), opišejo se načini računalniške izmenjave elektronskih manifestov med letališčem odhoda in namembnimi letališči ter navedejo vozni redi letov, ki bodo predmet dovoljenja.
• Letalska družba priloži zahtevku kopijo vzorca neizpolnjenega manifesta.
• Letalska družba v zahtevku navede odgovorne osebe za izvajanje zahtevane poenostavitve.

Priporočamo, da vložnik zahtevka vloži tudi izvod zahtevka v angleškem jeziku (v izogib morebitnemu nesporazumu), saj ga bo Carinska uprava RS posredovala carinskim organom namembnih letališč.

Če letalska družba uporablja poenostavljen postopek, predložitev zavarovanja ni potrebna.

Po prejemu zahtevka za dovoljenje (letalska družba mora v zahtevku navesti namembne države in letališča), Generalni carinski urad o tem obvesti carinske organe drugih držav, na območju katerih se nahajajo letališča, navedena v zahtevku ter povezana s sistemom za elektronsko izmenjavo podatkov. Če Generalni carinski urad v šestdesetih dneh od dneva takega obvestila ne prejme ugovora carinskih organov na namembnih letališčih, izda dovoljenje.

Za izdajo navedenega dovoljenja se upravna taksa ne plača.