• Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992), vključno z vsemi spremembami
• Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993), vključno z vsemi spremembami
• Konvencija o skupnem tranzitnem postopku (UL L 226, 13.08. 1987) in Konvencija o poenostavitvi formalnosti v blagovni trgovini (UL L 134, 22. 5. 1987), vključno z vsemi spremembami
• Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga na podlagi TIR zvezkov (UL L 252, 14. 9. 1978), vključno z vsemi spremembami

Blago, ki se vnese na carinsko območje Skupnosti, je od trenutka vnosa pod carinskim nadzorom. Za to blago mora biti določena carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga. To pomeni, da se mora začeti carinski postopek (možen tudi vnos blaga v prosto cono, ponovni izvoz, uničenje ali odstop blaga carini). Če se ta postopek ne prične že ob vnosu blaga, se mora blago v tranzitnem postopku prepeljati do carinskega organa, kjer se začne tak carinski postopek. Tranzitni  postopek je carinski postopek, ki omogoča, da se blago  prepelje med dvema na carinskem območju ležečima krajema ali med več v tranzitni postopek udeleženimi državami, ne da bi bilo treba za blago plačati uvozne dajatve. Tranzitni postopek je podrobneje opisan v Navodilu o izvajanju skupnostnega/skupnega tranzitnega postopka v NCTS, 3/2013 in  Tranzitnem priročniku (4.2 MB).

V osnovi ločimo dve vrsti postopkov, ki temeljita na različnih pravnih podlagah:

• skupnostni tranzitni postopek temelji na Carinskem zakoniku Skupnosti in poteka na carinskem območju Skupnosti. Oznaka T1 se uporablja za zunanji skupnostni tranzitni postopek, oznaka T2 pa za notranji skupnostni tranzitni postopek;
• skupni tranzitni postopek temelji na Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku (konvencija STP,  Sklep št. 1/2008 z dne 16. 6. 2008 o spremembi Konvencije STP (948 KB) [PDF-948KB]),  Sklep št. 1/2009 z dne 31. 7. 2009 o spremembi Konvencije STP (Blago z večjim tveganjem za goljufije (721 KB), Sklep št. 3/2012 z dne 13. 7. 2012 o spremembi Konvencije STP - pristop Hrvaške h konvenciji, Sklep št. 4/2012 z dne 26. 10. 2012 o spremembi Konvencije STP - pristop Turčije h konvenciji), in Konvenciji o poenostavitvi formalnosti v blagovni trgovini ter lahko poteka zunaj carinskega območja Skupnosti, na območju držav članic konvencije STP. T1 se uporablja za neskupnostno blago, T2 pa za skupnostno blago. Članice konvencije so poleg ES še Norveška, Švica, Islandija, Liechtenstein.

Da bi se lahko neskupnostno blago prevažalo znotraj Skupnosti, ne da bi bilo treba plačati uvozne dajatve (tudi DDV in trošarino) ter uporabiti ukrepe trgovinske politike, se uvede v postopek zunanjega tranzita (postopek T1). V postopek zunanjega tranzita se lahko v določenih primerih da tudi skupnostno blago. Carinski zakonik predvideva, da se skupnostno blago, ki se izvozi, da v postopek zunanjega tranzita, če gre za blago, za katero pri izvozu veljajo izvozni ukrepi ali pa ugodnosti zaradi izvoza (npr. izvozne vzpodbude pri kmetijskih izdelkih), zato da ne bi prišlo do izogibanja tem ukrepom oziroma do neupravičenega uveljavljanja ugodnosti na njihovi podlagi. V zunanji skupnostni tranzitni postopek se vnese tudi skupnostno blago, za katero so povrnjene ali odpuščene uvozne dajatve zaradi izvoza blaga.

Postopek notranjega tranzita (T2, T2F) omogoča gibanje skupnostnega blaga od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti, ne da bi to blago pri prečkanju ozemlja tretje države (če je taka možnost predvidena z mednarodnim sporazumom in če to blago spremlja enotna prevozna listina) spremenilo skupnostni status. Notranji skupnostni tranzitni postopek izhaja iz načela enotnega trga Skupnosti in temelji na statusu blaga. Zaradi načela teritorialnosti se blago Skupnosti ob ponovnem vnosu šteje za neskupnostno blago, saj blago izgubi status blaga Skupnosti, ko dejansko zapusti carinsko območje Skupnosti. Po tem določilu bi bilo treba za blago, ki je poslano preko tretje države nazaj na območje Skupnosti, opraviti izvozne formalnosti, ob ponovnem vnosu na območje Skupnosti pa ponovno opraviti uvozne carinske formalnosti. Udeležencem je zato treba zagotoviti dokazilo o statusu blaga. Temu namenu služi notranji tranzitni postopek Skupnosti, ki pod določeni pogoji omogoča ohranitev statusa blaga (Pojasnilo o dokazovanju skupnostnega statusa blaga, 14/2004). Če tega določila ne bi bilo, bi bilo za blago, namenjeno v Grčijo, potrebno v Nemčiji izvesti izvozno carinjenje, po vstopu v Grčijo pa bi bilo to blago najprej obravnavano kot neskupnostno blago. Temu se izognemo ravno z uvedbo notranjega tranzitnega postopka. V določenih primerih se skupnostno blago lahko giba in status blaga obdrži tudi brez izvedbe notranjega tranzitnega postopka od ene točke do druge na carinskem območju Skupnosti in občasno zunaj tega območja (uredba Sveta /EGS/ št. 2913/92). Primer je letalski prevoz Grčija–Nemčija. Ko pride do prečkanja tretjih držav, se tranzitni postopek ne izvede.

Notranji skupnostni tranzitni postopek (T2) se uporablja za skupnostno blago, kadar se to odpremi z ene točke na carinskem območju Skupnosti na drugo prek ozemlja ene ali več držav EFTE. Ta postopek se ne uporablja, kadar se blago v celoti prevaža po morju ali zraku.
Notranji skupnostni tranzitni postopek (T2F) se uporablja za prevoz skupnostnega blaga na tistih območjih (t. i. tretjih ali nefiskalnih območjih) carinskega območja Skupnosti, kjer se ne uporabljajo določbe Direktive Sveta 2006/112/ES, z dne 28. novembra 2006, o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (direktiva o DDV 2006/112/ES). 
 

Skupnostni tranzitni postopek je zaradi carinske unije Skupnosti razširjen na območji Andore in San Marina. Vendar se skupnostni tranzitni postopek ne uporablja:

• za blago iz poglavij 1–24 Carinske tarife pri menjavi z Andoro (uvoz ali izvoz tega blaga na to območje se šteje kot izvoz ali uvoz blago v tretje države/iz tretjih držav, saj carinska unija tega blaga ne vključuje). Pri pošiljanju blaga iz poglavij 25–97 na to območje ni treba izvesti izvoznih formalnosti, ampak se za neskupnostno blago izvede zunanji skupnostni tranzitni postopek T1, za skupnostno blago pa notranji tranzitni postopek T2 oz. T2F;
• za blago iz Sporazuma ES o premogu, železu in jeklu, ki je zajeto v 72. in 73. poglavju Carinske tarife, pri menjavi s San Marinom.

Skupnostni/skupni tranzitni postopek je elektronsko podprt, zanj se obvezno vlaga elektronska carinska deklaracija v novi informacijsko podprt tranzitni sistem NCTS (New Computerised Transit System).

V skupnostni/skupni tranzitni postopek so trenutno vključene:

• države članice EU,
• Andora,
• San Marino,
• države EFTA.

Ker v tranzitnem postopku obstaja možnost, da je blago pri prevozu od urada odhoda do namembnega urada odstranjeno izpod carinskega nadzora, veljajo za ta postopek posebne določbe o zavarovanju. Da se lahko blago prepusti v tranzitni postopek, mora biti predloženo ustrezno zavarovanje. To je lahko skupno zavarovanje (velja za več tranzitnih postopkov), ki temelji na izdanem dovoljenju, ali posamezno zavarovanje (velja za en tranzitni postopek). Posamezno zavarovanje se lahko da v obliki gotovinskega pologa, kuponov za posamezno zavarovanje, ki jih izda garant ali v obliki garantne izjave. Zavarovanje je podrobneje opisano v Navodilu o skupnem zavarovanju v tranzitnih postopkih, št. 4/2010.

Tranzitne deklaracije se v sistem NCTS (New Computerised Transit System) vlagajo v elektronski obliki z uporabo sistema za elektronsko poslovanje CURS. 

Vsebinsko je tranzitni sistem NCTS opisan v funkcijski specifikaciji. Funkcijska specifikacija pokriva fazo 3.2 in fazo 4 (varnostne in varstvene določbe - uredba Evropskega parlamenta in Sveta /ES/ št.648/2005 in Uredba Komisije /ES/ št. 1875/2006).  NCTS-Corr-2-2008-final.zip (2.6 MB). Prevod  funkcijske specifikacije NCTS faza 4 (860 KB).  FTTS CORR 2009-final.zip (1.7 MB)

Tehnične zahteve za aplikacijo so opredeljene v dokumentu DDNTA (Design Documentation for National Transit Application). Ugotovljene napake in zahtevane spremembe v osnovnem dokumentu DDNTA in prilogah, se objavljajo v dokumentu KEL (Known Error List) in se vključijo v naslednjo višjo verzijo DDNTA.

Dokumentacija DDNA je bila po verziji 8.10 razdeljena po področjih: DDNTA (Tranzit), DDNXA (Izvoz), DDNIA (Uvoz). Zahteve, ki so skupne vsem trem področjem, so od verzije 9.10 zbrane v krovnem dokumentu DDCOM. Zadnji veljavni verziji: DDNTA 15.50, DDCOM 11.00.

Slovenija za podporo tranzitnemu postopku v NCTS uporablja aplikacijo SINCTS (slovenski tranzitni sistem). Aplikacija ne podpira izmenjave vseh sporočil navedenih v dokumentu DDNTA, temveč le obvezna. Določena so v prilogi A1 dokumenta DDNTA.

Za vključitev v sistem NCTS mora podjetje skleniti dogovor o uporabi sistema za elektronsko poslovanje CURS. Po sklenitvi dogovora mora vsak uporabnik prijaviti področja NCTS in digitalna potrdila, s pomočjo katerih je v okviru e-poslovanja dovoljeno elektronsko podpisovati dokumente v imenu uporabnika.  CURS priporoča, da pred prvo uporabo sistema za elektronsko poslovanje pozorno preberete  navodila (5.4 MB). 

Za dodatne informacije in pomoč pri testiranju pišite na e-naslov: hd.carina(at)gov.si.

Carinski organi ne sprejemajo več tranzitnih deklaracij v pisni obliki, razen v primerih (priloga 37D uredbe Komisije /EGS/ št. 2454/93):

• kadar ne deluje računalniško podprti tranzitni sistem carinskih organov, kadar ne deluje aplikacija glavnega zavezanca in kadar ne deluje omrežje med glavnim zavezancem in carinskimi organi. V obeh primerih se pomožni postopek uporabi zaradi nedostopnosti sistema NCTS (če aplikacija glavnega zavezanca ne deluje, je uporaba pisne tranzitne deklaracije mogoča le s soglasjem carinskega organa);
• kadar potniki nimajo neposrednega dostopa do računalniško podprtega tranzitnega sistema in tako nimajo možnosti vložitve tranzitne deklaracije pri uradu odhoda z uporabo računalniške obdelave podatkov.

Spletna stran s podatki carinskih uradov (COL), kjer se nahajajo informacije o carinskih uradih in podatki posameznega carinskega urada, pristojnega za tranzitne postopke, je dostopna na strani Evropske komisije.

Podjetja se lahko naročijo (hd.carina(at)gov.si) na avtomatsko sprejemanje obvestil ob spremembah seznama uradov in ostalih šifrantov (IE031 in IE032).

Ureja ga Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga na podlagi zvezkov TIR (konvencija TIR). Postopek TIR je podrobneje opisan v Pojasnilu o izvajanju operacije TIR, št. 6/2005.

• Katalog sporočil NCTS/SINCTS faza 4 ( verzija 1.0 (658 KB),  verzija 1.1 (652 KB)).
• Sheme sporočil (XSD) ( verzija 1.0 (45 KB),  verzija 1.1 (55 KB),  verzija 1.2 (148 KB)).
• Primeri sporočil (XML).

V skladu z uredbo Komisije /ES/ št. 1875/2006 se podatki, ki se predložijo v okviru tranzitnega postopka, lahko uporabijo kot vstopna skupna deklaracija, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• blago se vnese na carinsko območje Skupnosti v okviru tranzitnega postopka;
• podatki o tranzitu se izmenjujejo z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež;
• dani so vsi podatki, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.

Če spremna tranzitna listina vsebuje poleg podatkov iz tranzitne deklaracije tudi podatke iz vstopne oziroma izstopne skupne deklaracije, spremlja prevoz blaga, danega v tranzitni postopek, spremna tranzitna/varnostna listina ( smernice za tiskanje spremne tranzitne/varnostne listine (211 KB)).

Hiter razvoj informatizacije v zadnjem obdobju, še posebej v okviru projektov e-carina, in napoved Komisije, da bo dokončno prenehala z vzdrževanjem centralno razvitih aplikacij, sta bila povod, da se je  CURS odločila za učinkovit način prevzema tranzitnih funkcij v lastnem okolju. Ker je vse bolj prisotna tudi potreba po kreativnem upravljanju tranzitnih funkcij v povezavi z ostalimi segmenti carinskega informacijskega sistema (analiza tveganja, vključitev varnostnih in varstvenih zahtev v tranzitni postopek), se je CURS odločila za razvoj tranzitnih funkcij v tehnološko sodobnem okolju lastne aplikacije SINCTS.

SINCTS je aplikacija, ki omogoča podporo tranzitnemu postopku. Vzpostavitev aplikacije ni povzročila sprememb na strani zunanjih uporabnikov (gospodarstva). Zunanji uporabniki dostopajo do sistema v okviru že uveljavljenih rešitev (digitalni podpis, EPKO).

Aplikacija podpira obstoječe funkcije NCTS, ki se nanašajo na delo naslednjih uradov: urada odhoda, urada tranzita, namembnega urada in uradu zaključka/pristojnega urada. Omogoča:

• pregled nad elektronsko vloženimi tranzitnimi deklaracijami,
• ročni vnos tranzitne deklaracije,
• spremljanje in usmerjanje procesov,
• tiskanje potrebnih izpisov,
• izmenjavo sporočil z EU,
• izmenjavo sporočil z deklaranti.

Poleg obstoječih funkcij vsebuje aplikacija tudi nove, ki so vključene v NCTS 4. Sem sodijo:

• varnostne in varstvene zahteve,
• nov postopek poizvedb in izterjav,
• obveščanje OLAF-a v primeru pošiljk občutljivega blaga.

SINCTS se povezuje z naslednjimi sistemi:

• EPOS (sistem elektronskega poslovanja CURS),
• SPP (sistem poslovnih pravil),
• GCUKOD (aplikacija za vodenje knjigovodstva obveznih dajatev in izterjavo, ki jo uporablja GCU; njen sestavni del je tudi garancijski modul /GCUKOD-GM/, ki je namenjen evidentiranju instrumentov zavarovanja in postopkom izterjave),
• SAT (sistem analize tveganja),
• AEO (pooblaščeni gospodarski subjekt),
• SIAIS (slovenski avtomatiziran uvozni postopek),
• EORI (registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta),
• MOIZ (modul izstop).

CURS na svoji strani sproti objavlja novosti v zvezi z aplikacijo SINCTS in v primeru sprememb sproti posodobi ali nadgradi objavljeno dokumentacijo.

Dne 13. 7. 2012 je bil v Uradnem listu EU objavljen Sklep št. 3/2012 Skupnega odbora EU-EFTA za skupni tranzit, z dne 26. junija 2012, o spremembi Konvencije, z dne 20. maja 1987, o skupnem tranzitnem postopku, ki se uporablja od 1. 7. 2012 in vsebuje določbe, ki spreminjajo Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku zaradi Republike Hrvaške kot nove pogodbenice h konvenciji.

Skupni tranzitni postopek se danes uporablja v 27 državah članicah EU, državah EFTE (Švica, Norveška in Islandija) in v Republiki Hrvaški ter omogoča prevoz blaga preko različnih pogodbenic z enim tranzitnim dokumentom. S pristopom Republike Hrvaške h konvenciji dne 1. 7. 2012 je bilo ustvarjeno večje območje za uporabo skupnega tranzitnega postopka.

Turčija se je zaradi tehničnih težav odločila, da bo prestavila vložitev listine o pristopu h konvenciji. Predvidoma naj bi se to zgodilo meseca novembra letos. Za pristop Turčije h konvenciji zato še vedno ostaja odprt predlog SKLEPA SVETA EU o stališču, ki ga je treba v imenu Evropske unije sprejeti v Skupnem odboru EU-EFTA v zvezi s sprejetjem Sklepa o spremembi Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, z dne 20. maja 1987.

Glede na navedeno in v povezavi z dopisoma št. 493-166/2012-4 in 493-166/2012-5, z dne 9. 5. 2012 (glej povezavo spodaj), morajo glavni zavezanci, ki želijo odpremljati blago v okviru skupnega tranzitnega postopka tudi na Hrvaško, pridobiti od svojega garanta (banke ali zavarovalnice) ustrezen dodatek k tranzitnemu – skupnemu zavarovanju, s katerim se zavarovanje razširi na Republiko Hrvaško. Ker je Turčija odložila datum pristopa h konvenciji STP, se skupna zavarovanja ne dopolnijo za uporabo v Republiki Turčiji.

 
Dodatek k skupnemu zavarovanju je treba skupaj z vsemi izdanimi potrdili o skupnem zavarovanju TC31 predložiti Generalnemu carinskemu uradu kot uradu zavarovanja. Ta bo spremembe evidentiral v sistem upravljanja z zavarovanji, ustrezno dopolnil obstoječa potrdila TC31 in jih vrnil glavnemu zavezancu. Skupna zavarovanja, ki ne bodo dopolnjena v skladu s tem obvestilom, bodo veljala za zavarovanje v tranzitnem postopku enako kot pred 1. 7. 2012.

•  Obvestilo za glavne zavezance (108 KB)
•  Obvestilo za garante (108 KB)

Z dnem 1. 12. 2012 bo Republika Turčija postala pogodbenica Konvencije o skupnem tranzitnem postopku (Konvencija STP) in Konvencije o poenostavitvi formalnosti pri blagovni menjavi. S sklepom št. 4/2012 Skupnega odbora EU/EFTA za skupni tranzitni postopek in poenostavitev carinskih formalnosti (UL EU L 297, z dne 26. 10. 2012) je bila spremenjena Konvencija STP. Sklep se začne uporabljati z dnem pristopa Turčije h Konvenciji STP.

    
Skupni tranzitni postopek, ki se trenutno uporablja v državah članicah EU, državah EFTE (Švica, Norveška in Islandija) in Hrvaški, omogoča prevoz blaga preko različnih pogodbenic z enim tranzitnim dokumentom.

Glavni zavezanci, ki želijo odpremljati blago v okviru skupnega tranzitnega postopka tudi v Turčijo, morajo pridobiti od svojega garanta (banke ali zavarovalnice) ustrezen dodatek k tranzitnemu – skupnemu zavarovanju, s katerim se zavarovanje razširi na Republiko Turčijo. Dodatek k skupnemu zavarovanju je potrebno skupaj z vsemi izdanimi potrdili o skupnem zavarovanju TC31 predložiti Generalnemu carinskemu uradu kot uradu zavarovanja. Generalni carinski urad bo spremembe evidentiral v sistem upravljanja z zavarovanji, ustrezno dopolnil obstoječa potrdila TC31 in jih vrnil glavnemu zavezancu. Skupna zavarovanja, ki ne bodo dopolnjena v skladu z navedenim, bodo veljala za zavarovanje v tranzitnem postopku enako kot pred pristopom Turčije h Konvenciji STP.

•  Vzorec obrazca za skupno zavarovanje (44 KB)
•  Vzorec obrazca za posamezno zavarovanje (46 KB)

• Postopek TIR v NCTS