Poleg tarifnih oprostitev, ki spadajo na področje carinske tarife, pozna evropsko carinsko pravo tudi netarifne oprostitve ali prednostne obravnave. Značilnost netarifnih oprostitev je, da je zanje pogosto predpisan namen uporabe blaga ali pogoj za uveljavitev ugodnosti; pri tem lahko carinski organi zahtevajo dodatne podatke in dokumente, ki dokazujejo pravico do carinske oprostitve.

Carinski organi ne ugotavljajo carinskih oprostitev po uradni dolžnosti, zato npr. neuveljavljanje carinske oprostitve ne more biti razlog za povračilo oziroma odpust carine.

Netarifne oprostitve se ločijo na:

• carinske oprostitve v skladu z uredbo Sveta št. 1186/2009,
• carinske oprostitve za ponovno uvoženo blago v skladu s 185. členom Carinskega zakonika Skupnosti (uredba Sveta št. 2913/92),
• carinske oprostitve za morske proizvode v skladu s 188. členom Carinskega zakonika Skupnosti (uredba Sveta št. 2913/92).

Uveljavljanje nekaterih carinskih oprostitev iz uredbe Sveta št. 918/83 v Republiki Sloveniji določa Pravilnik o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev.

Blago, ki je oproščeno plačila carine, je ob uvozu oziroma pri sprostitvi v prost promet v večini primerov oproščeno tudi plačila DDV.

Oprostitve plačila DDV pri uvozu oziroma sprostitvi uvoženega blaga v prost promet urejajo naslednji predpisi:

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1),
• Pravilnik o pogojih in načinu uveljavljanja oprostitev po 51. členu Zakona o davku na dodano vrednost,
• Pravilnik o uveljavljanju oprostitev plačila davka na dodano vrednost in trošarin na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav,
• Pravilnik o pogojih in načinu oprostitve dajatev za diplomatska predstavništva, konzulate ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.