Carinskih formalnosti ni treba opraviti za pošiljke, ki v Slovenijo prispejo iz drugih držav članic EU, razen če gre za blago, ki v EU še ni bilo sproščeno v prost promet ali je poslano z ozemelj, ki so izvzeta s carinskega območja EU ali davčnih območij posameznih držav članic.

 

Za blago, ki prispe iz tretjih držav (držav, ki niso članice EU), morajo biti ob uvozu opravljene carinske formalnosti. Obveznosti predložitve carinskim organom  in izvedbe carinskih formalnosti (carinjenja) so oproščene naslednje pošiljke:

• razglednice in pisma, ki vsebujejo le osebna sporočila;
• pisma z braillovo pisavo;
• tiskovine, ki niso zavezane plačilu dajatev ob uvozu, kot npr. katalogi, ceniki, navodila za uporabo ali brošure, če se nanašajo na blago za prodajo ali najem, ali na prevoz, komercialno zavarovanje ali bančne storitve, ki  jih nudi oseba, registrirana zunaj carinskega območja EU;
• občasne pošiljke blaga neznatne vrednosti do skupne vrednosti 22 evrov, če niso zavezane plačilu uvoznih dajatev (pisemske pošiljke, paketne in druge pošiljke, ki vsebujejo drobna darila, reklamni material, drobne vzorce itd.), razen pošiljk, ki vsebujejo alkohol in alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke;
• pošiljke, ki vsebujejo javne listine, trgovsko korespondenco in poslovne knjige; 
• pošiljke blaga, ki je v skladu s 104. členom Uredbe Sveta št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti oproščeno uvoznih dajatev.

Pošiljke, ki se prenašajo po določilih Konvencije Svetovne poštne zveze

Za pošiljke, ki se prenašajo v okviru mednarodnega poštnega prometa po pravilih Svetovne poštne zveze, veljajo glede postopka carinjenja nekatere poenostavitve. Tako lahko za pisemske in paketne pošiljke, ki jih spremlja poštna carinska deklaracija (obrazec CN22 oziroma CN23), vloži carinsko deklaracijo za postopek sprostitve blaga v prost promet, Pošta Slovenije (v nadaljevanju: pošta) v svojem imenu, vendar za račun prejemnika. Za vso manipulacijo s pošiljkami, ki so v carinskem postopku (skladiščenje, odpiranje, zapiranje in dostava pošiljk po zaključku carinskih formalnosti), je pristojna in odgovorna Pošta Slovenije.

 

Carinski organ opravi kontrolo pošiljk, ki jih predloži pošta, in pošiljke blaga, ki terja posebno obravnavo (npr. zaradi prepovedi ali omejitev), začasno izloči iz obravnave. Preostale pošiljke se obravnavajo po naslednjem zaporedju:

• pošiljke z blagom, za katero se lahko priznajo oprostitve dajatev, se takoj po opravljeni kontroli prepustijo v prost promet in jih pošta dostavi prejemnikom;
• pošiljke z blagom, ki je zavezano plačilu dajatev, in so jim priloženi vsi potrebni in verodostojni podatki oz. dokumenti za izpeljavo postopka sprostitve v prost promet, se običajno ocarinijo že na dan predložitve. Po obračunu dajatev se pošiljke predajo pošti za dostavo prejemnikom;
• pošiljke z blagom, ki je zavezano plačilu dajatev, vendar carinski organi za izpeljavo postopka sprostitve v prost promet nimajo na voljo potrebnih podatkov in dokumentov, se zadržijo v začasni hrambi pošte, kjer čakajo na nadaljevanje postopka. Pošta pošlje prejemniku posebno obvestilo o dostavi potrebnih podatkov oz. dokumentov. Prejemnik lahko dostavi zahtevane podatke/dokumente na naslov:
• Carinska pošta, 1004 Ljubljana, ali
• na elektronski naslov: 1004.ljubljana(at)posta.si
• po faksu na številko: 01 476 7661 

Hkrati z zahtevanimi podatki (običajno je to račun, izpis dražbe ali povezava na spletno stran naročila) je koristno, da prejemnik v odgovoru navede tudi ostale okoliščine nakupa ali nabave, ki lahko vplivajo na izvedbo in pospešitev carinskih formalnosti.

Prejemnik plača dajatve skupaj s poštnimi stroški, ko pošiljko prejme. Poleg dajatev, ki jih obračunajo carinski organi, je prejemnik pošiljke dolžan poravnati tudi stroške zaradi carinskih formalnosti, ki jih pošta obračuna v skladu s cenikom poštnih storitev v mednarodnem poštnem prometu.

 

Opisani postopek sprostitve blaga v prost promet se uporablja tudi za pošiljke komercialnega blaga, katerega skupna vrednost ne presega 1000 evrov. Prejemnik – pravna oseba, ki želi, da se carinske formalnosti izvedejo na opisani način, mora po prejemu obvestila o prispeli pošiljki poslati Carinski pošti izjavo, da s postopkom carinjenja soglaša, in ostale potrebne podatke (naslov, davčno številko …).

 

Opisani postopek carinjenja pa se ne uporablja za naslednje pošiljke:

• za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, katerega skupna vrednost presega 1000 evrov;
• za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, ki so del redne serije istovrstnih operacij;
• za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago, za katero se zahteva ali zaprosi odobritev nadomestil ali drugih zneskov oziroma povračilo dajatev, ali za blago, ki je predmet kakršnih koli prepovedi, omejitev oziroma drugih posebnih formalnosti;
• če je carinska deklaracija oddana v drugi obliki.

Za navedene pošiljke mora biti carinska deklaracija vložena po elektronski poti. Prejemnik pošiljke carinsko deklaracijo lahko vloži sam, običajno pa za to pooblasti pošto ali špedicijo.

 

Koristne povezave:

 
Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve
Sledenje pošiljk v mednarodnem poštnem prometu
Cenik storitev v mednarodnem poštnem prometu
Poštna špedicija

 

Pošiljke, ki jih prenašajo ostali izvajalci poštnih storitev (kurirski servisi)

 

S prevozom poštnih pošiljke se ukvarjajo tudi številni kurirski servisi (DHL, UPS, TNT, Fedex …). Poenostavitve glede predložitve in deklariranja blaga, ki se uporabljajo za pošiljke, ki se prenašajo v okviru Svetovne poštne zveze, za pošiljke kurirskih servisov ne veljajo. V postopku carinjenja kurirski servis nastopa kot zastopnik prejemnika.

 

Po opravljeni kontroli blagovnega manifesta (seznama pošiljk), ki ga kurirski servis predloži carinskim organom, se v prost promet takoj sprostijo pošiljke, ki so v celoti oproščene dajatev, in pošiljke, ki se v prost promet sprostijo  na podlagi dovoljenja za poenostavljen postopek (dovoljenja kurirskega servisa). Za ostale pošiljke mora kurirski servis vložiti carinsko deklaracijo. Poleg dajatev, predpisanih za uvoz blaga, je prejemnik pošiljke dolžan poravnati tudi stroške zastopnikovih storitev. 

 

Koristne povezave:
Seznam registriranih izvajalcev poštnih storitev
Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije

Uvozne dajatve so carine in druge dajatve s podobnim učinkom (npr. protidampinške ali izravnalne dajatve). Carina se obračuna po predpisani stopnji od carinske vrednosti blaga, ki se običajno ugotavlja iz računa o nakupu, lahko pa tudi na osnovi vrednosti enakega ali podobnega blaga, uvoženega na carinsko območje EU in po ostalih predpisanih metodah. Uvozne dajatve je potrebno plačati tudi za rabljeno blago in brezplačne pošiljke.

 

Pri carinjenju blaga se uporabijo stopnje, predpisane v carinski tarifi. Za blago v pošiljki nekomercialne narave, katerega vrednost ne presega 700 evrov, se pod določenimi pogoji lahko uporabi pavšalna carinska stopnja v višini 2,5 %. Za blago, za katero velja carinska stopnja "prosto", za blago, ki je oproščeno plačila uvoznih dajatev, za tobačne izdelke ali če prejemnik zahteva, da se uporabi stopnja, predpisana v carinski tarifi, se pavšalna carinska stopnja ne more uporabiti. Carinska stopnja in ostali morebitni ukrepi v zvezi z  uvozom in izvozom blaga, se lahko ugotovijo s pomočjo brskalnika TARIC na naši spletni strani.

 
Poštne pristojbine do namembnega kraja se v celoti vštejejo v carinsko vrednost. Izjema je le blago v pošiljkah nekomercialne narave, pri katerih se poštne pristojbine v carinsko vrednost ne vštejejo.

 

Koristne povezave:
brskalnik TARIC
Carinska vrednost

 

Oprostitev uvoznih dajatev

Pri presoji, ali je blago v pošiljki upravičeno do oprostitve, se upošteva samo vrednost blaga (brez poštnine).

V skladu z določbami Uredbe Sveta št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti so plačila uvoznih dajatev oproščene:

• pošiljke, sestavljene iz blaga zanemarljive vrednosti, ki se pošiljajo neposredne iz tretje države prejemniku v Uniji, do skupne vrednosti 150 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke;
• blago v pošiljkah nekomercialne narave, ki jih iz tretje države pošiljajo fizične osebe drugim fizičnim osebam, ki živijo na carinskem območju EU.

 

Pošiljka se šteje za pošiljko nekomercialne narave, če ustreza naslednjim pogojem:

• je priložnostna,
• vsebuje blago, namenjeno izključno osebni uporabi prejemnika ali njegove družine; glede na naravo in/ali količino blaga pa se vidi, da gre za nekomercialne namene,
• pošiljatelj pošlje pošiljko prejemniku brezplačno.

Pod navedenimi pogoji je plačila uvoznih dajatev oproščeno blago, katerega skupna vrednost v pošiljki, vključno s spodaj navedenimi izdelki, ne presega  vrednosti 45 evrov.

 

a) Tobačni izdelki:

• 50 cigaret, ali
• 25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali
• 10 cigar, ali
• 50 gramov tobaka za kajenje, ali
• sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov

 

b) Alkohol in alkoholne pijače:

• destilirane pijače in žgane pijače z alkoholno stopnjo nad 22 % vol., ali nedenaturirani etilni alkohol z več kot 80 % vol.: 1 liter, ali
• destilirane pijače, žgane pijače in aperitivi z vinsko ali alkoholno osnovo, z alkohola do največ 22 % vol.: 1 liter, ali
• peneča vina, desertna vina: 1 liter, ali
• sorazmerna količina različnih navedenih alkoholnih pijač in
• mirna vina: 2 litra

 

c) 50 gramov parfuma ali 0,25 litra toaletne vode

 

Če je v pošiljki več predmetov, katerih skupna vrednost presega 45 evrov, se oprostitev odobri za tiste predmete, ki bi bili oproščeni, če bi bili uvoženi ločeno. 

DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavljata po carinskih predpisih ugotovljena carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 20 % oziroma znižani stopnji 8,5 %.  Znižana stopnja DDV velja npr. za prehrambene izdelke, zdravila, knjige itd. Blago, za katero velja znižana stopnja DDV, podrobneje določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

 

Oprostitev DDV

 

Pri presoji, ali je blago v pošiljki upravičeno do oprostitve DDV, se upošteva samo vrednost blaga (brez poštnine).

 

V skladu z določbami 51. člena  Zakona o davku na dodano vrednost so plačila DDV oproščene:

• pošiljke blaga neznatne vrednosti, poslane prejemniku kot pismo ali paket, v skupni vrednosti do 22 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter parfume in toaletne vode:

• pošiljke nekomercialnega blaga, ki jih fizična oseba s prebivališčem v tujini brezplačno pošilja fizični osebi na carinskem območju EU do vrednosti 45 evrov. Pogoji za oprostitev plačila DDV za blago v pošiljki nekomercialne narave so smiselno enaki pogojem za oprostitev plačila uvoznih dajatev. V pošiljki nekomercialne narave se brez plačila DDV lahko uvozijo tudi naslednji izdelki:

 

a) tobačni izdelki:

• 50 cigaret, ali
• 25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali
• 10 cigar, ali
• 50 gramov tobaka za kajenje, ali
• sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov.

 

b) alkohol in alkoholne pijače:

• destilirane pijače in žgane pijače z alkoholno stopnjo nad 22 % vol.: 1 liter, ali
• destilirane pijače, žgane pijače in aperitivi z vinsko ali alkoholno osnovo, z alkohola do največ 22 % vol. peneča vina, desertna vina: 1 liter, ali
• mirna vina: 2 litra

 

c) 50 gramov parfuma ali 0,25 litra toaletne vode

 
d) 500 gramov kave ali 200 gramov ekstrakta ali esence kave

 

e) 100 gramov čaja ali 40 gramov ekstrakta ali esence čaja

 

Če so količine navedenih izdelkov v pošiljki presežene, se DDV obračuna od vrednosti celotne pošiljke.

Ob uvozu izdelkov, ki so zavezani plačilu trošarine, kot npr. alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačni izdelki, se poleg uvoznih dajatev in DDV obračuna tudi trošarina.

 

Oprostitev trošarin

 

Oprostitev plačila trošarine velja samo za omejene količine trošarinskih izdelkov v pošiljkah nekomercialne narave. V pošiljki nekomercialne narave se brez plačila trošarine lahko uvozijo naslednji izdelki:

a) tobačni izdelki:

• 50 cigaret, ali
• 25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali
• 10 cigar, ali
• 50 gramov tobaka za kajenje

 

b) alkohol in alkoholne pijače:

• 1 liter alkoholne pijače, ki presega 22 vol.% alkohola, oziroma etilnega alkohola 80 vol % in več, ali
• 1 liter alkoholne pijače, ki ne presega 22 vol % alkohola, oziroma penečega vina, ali
• 2 litra mirnega vina

 

Če so količine navedenih izdelkov v pošiljki presežene, se trošarina obračuna od njihove celotne količine.

 

Koristne povezave:
Trošarinski izdelki in zneski trošarin

 

Povračilo ali odpust zneska dajatev

 

Blago, poslano po pošti, se lahko vrne in prejemnik lahko v zakonsko predpisanih primerih zahteva povračilo oziroma odpust dajatev.

 

Kadar se blago poslano po pošti vrne, carinski organ na zahtevo prejemnika razveljavi carinsko deklaracijo za sprostitev v prost promet in povrne znesek plačanih dajatev, ob pogojih, da se zahteva za razveljavitev vloži v treh mesecih od dneva sprejema deklaracije in je bilo blago izvoženo na naslov dejanskega dobavitelja ali na drug naslov, ki ga je navedel dobavitelj (237. člen Carinskega zakonika v povezavi s členom 251/1b izvedbene uredbe).

 

Če prejemnik vrne blago, poslano po pošti, zato ker je bilo v trenutku sprejema poškodovano ali ni ustrezalo določbam pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo, lahko v roku 12 mesecev od dneva prepustitve blaga (t. i. uvoz) zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev. Povračilo ali odpust zneska dajatev se odobri pod pogojem, da blago ni bilo uporabljeno in se bo izvozilo s carinskega območja EU. (238. člen Carinskega zakonika).

 

V roku 12 mesecev od uvoza pa lahko prejemnik zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev v drugih primerih, ki urejajo posebno situacijo in izhajajo iz okoliščin, pri katerih ne gre niti za malomarnost niti za goljufivo ravnanje udeleženega (239. člen Carinskega zakonika).

 

Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se lahko vloži tudi v primeru ko so bile dajatve napačno obračunane, npr. plačane dajatve zakonsko niso bile dolgovane ali so bile obračunane v previsokem znesku (236. člen Carinskega zakonika).

 

Zahtevku za povračilo ali dopust dajatev morajo biti priložena dokazila, ki so potrebna za odločitev o zahtevku.  Zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu v dveh izvodih. Obrazci so v prilogi Navodila o povračilu ali odpustu dajatev, št. 10/2012, in na naši spletni strani, v rubriki Obrazci/uvoz.

 

Kadar se poleg uvoznih dajatev zahteva tudi povračilo ali odpust DDV, se lahko vračilo DDV izvrši z izplačilom ustreznega zneska le za tisti del, za katerega prejemnik blaga, ki je plačal znesek DDV, ki ni zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV. Če je bil DDV od uvoza že upoštevan kot odbitek DDV, se plačilo DDV vrne oziroma odpusti le, če zavezanec dokaže, da je odbitek DDV zmanjšal za znesek DDV, ki naj bi ga carinski organ vrnil oziroma katerega plačilo naj bi odpustil. V ta namen se uporabi izjava davčnega zavezanca oziroma uvoznika za DDV, katere obrazec je priloga Navodila o vračilu preveč plačanega davka na dodano vrednost, št. 3/2010.

 

Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se posreduje na naslov:
Carinski urad Ljubljana
Oddelek za kontrole in postopke
Šmartinska 152 a
1524 Ljubljana.

 

Koristne povezave:
Navodilo o povračilu ali odpustu dajatev, št. 10/2012
Navodilo o vračilu preveč plačanega davka na dodano vrednost, št. 3/2010

 

Podrobnejše informacije

 

Za informacije v zvezi s carinjenjem poštnih pošiljk se lahko obrnete neposredno na:
Carinski urad Ljubljana, Izpostava Pošta Ljubljana (pošiljke v okviru Svetovne poštne zveze)
Carinski urad Ljubljana, Izpostava Letališče Brnik (pošiljke kurirskih servisov razen Fedexa)
Carinski urad Ljubljana, Izpostava Terminal Ljubljana (pošiljke kurirskega servisa Fedex) 

 

Katere carinske izpostave izvajajo carinjenje poštnih pošiljk? (20. 12. 2011)

 

Pošiljke, ki se prevažajo po pravilih Svetovne poštne zveze, se carinijo v Izpostavi Pošta Ljubljana, pošiljke hitrih pošt pa večinoma v Izpostavi Letališče Brnik.

 

Kontaktni podatki izpostav so dostopni na naslovu Kontakti . 

 

  

Kaj je treba storiti, da bo naročena pošiljka čim prej dostavljena ? (20. 12. 2011)

 

Če naročite pošiljko preko spleta, se dogovorite s pošiljateljem (prodajalcem), da pošiljki priloži račun o nakupu. V večini primerov bo tako carinski organ imel na voljo potrebne podatke in bo lahko pošiljko obravnaval takoj in brez predhodnega obveščanja prejemnika, blago pa bo praviloma takoj sproščeno v prost promet in že naslednji delovni dan tudi dostavljeno prejemniku.

 

 

Zakaj je treba dostaviti carini račun na za pošiljko, ki sem jo naročil iz tujine? (20. 12. 2011)

 

Blago, ki je vneseno na carinsko območje EU, je od trenutka vnosa predmet carinskega nadzora in ostane pod nadzorom, dokler ne pridobi skupnostnega statusa (se sprosti v prost promet ob plačilu predpisanih dajatev oziroma z oprostitvijo dajatev in ob upoštevanju prepovedi in omejitev). V skladu s carinskimi predpisi ste za izvedbo izbranega postopka dolžni carinskim organom dostaviti vse zahtevane dokumente. Carinski organ običajno zahteva račun o nakupu, uvoznik pa kot dokazilo o nakupu oziroma o vrednosti blaga lahko dostavi tudi drug ustrezen dokument (npr. potrditev naročila s strani prodajalca, povezavo na spletno stran prodajalca ipd.). Iz takšnega dokumenta morajo biti razvidni vrsta, količina in vrednost kupljenega blaga, stroški pošiljanja ter kdo sta prodajalec in kupec blaga.

 

 

Kakšne so dajatve, če naročim kakšno stvar v državi, ki ni članica EU? (20. 12. 2011)

 

Dajatve ob uvozu so odvisne vrste blaga. Ob sprostitvi uvoženega blaga v prost promet se  obračunajo:

• uvozne dajatve (carine in druge dajatve s podobnim učinkom), ki se običajno obračunajo po predpisani carinski stopnji, lahko pa se znesek carine obračuna tudi na mersko enoto proizvoda (npr. na kos).
Carinske stopnje lahko določite z uporabo brskalnika Taric;
• davek na dodano vrednost (DDV);
• trošarina, ki se obračuna pri uvozu trošarinskih izdelkov (npr. tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač).

  

Ali moram plačati dajatve, če prejmem iz tujine darilo prijateljev oz. sorodnikov? (20. 12. 2011)

 

Za blago v pošiljki, ki jo pošlje fizična oseba drugi fizični osebi brezplačno (tako imenovane pošiljke nekomercialne narave), se ob uvozu obračuna DDV, če vrednost blaga v pošiljki presega 45 evrov, carina pa se obračuna, če vrednost blaga presega 150 evrov. Za blago do vrednosti 700 evrov, razen za tobačne izdelke in blago, za katero po carinski tarifi ni carine (stopnja "prosto"), se lahko uvozne dajatve obračunajo po pavšalni carinski stopnji 2,5 %, nad vrednostjo 700 evrov pa se morajo  uporabiti stopnje, predpisane v carinski tarifi.

 

 

Kaj je osnova za obračun carine in DDV? (20. 12. 2011)

 

Osnova za obračun uvoznih dajatev je carinska vrednost blaga, določena v skladu s pravili določanja carinske vrednosti blaga. Carinska vrednost blaga je sestavljena iz vrednosti blaga in ostalih stroškov (poštnina, zavarovanje ipd.), ki nastanejo ob dobavi blaga na območje EU. Z izjemo pošiljk nekomercialne narave se poštnina do namembnega kraja v celoti všteva v carinsko vrednost. Več informacij o carinski vrednosti si lahko preberete na naslovu Carinska vrednost.

 

DDV se obračuna po predpisani stopnji (20 % ali 8,5 %, odvisno od vrste blaga) od davčne osnove, ki predstavlja carinsko vrednost skupaj z zneskom carine in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu.

 

Za preračun tujih valut v evro se upošteva tečaj, objavljen na naslovu Carinska vrednost/Tečajne liste.

 

 

Ali oprostitve veljajo tudi pri uvozu cigaret in alkoholnih pijač? (20. 12. 2011)

 

Z izjemo pošiljk blaga nekomercialne narave, ko se brez plačila dajatev lahko uvozijo določene količine tobačnih in alkoholnih izdelkov ter parfumov oziroma toaletnih vod, ob uvozu navedenih izdelkov ni mogoče uveljavljati oprostitev. 
Več o oprostitvah pri uvozu blaga po pošti si lahko preberete na naslovih:
Občani/Poštne pošiljke
Vprašanja in odgovori/Carinski in davčni postopki

 

 

Blago, za katero so bile plačane uvozne dajatve, ne ustreza. Ali je mogoče dobiti dajatve povrnjene? (20. 12. 2011)

 

Če prejemnik vrne blago, poslano po pošti, zato ker je bilo poškodovano ali ni ustrezalo določbam pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo, lahko v roku 12 mesecev od dneva prepustitve blaga zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev. Povračilo ali odpust zneska dajatev se odobri pod pogojem, da blago ni bilo uporabljeno in se izvozi s carinskega območja EU. Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se lahko vloži tudi v nekaterih drugih primerih, npr. če plačane dajatve zakonsko niso bile dolgovane ali so bile obračunane v previsokem znesku.

 

Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se pošlje na naslov:
Carinski urad Ljubljana
Oddelek za kontrole in postopke
Šmartinska 152 a
1524 Ljubljana

 

Postopek za uveljavljanje povračila dajatev je podrobneje opisan na naslovu Občani/Poštne pošiljke.

 

 

Kaj pomeni, če izdelek nima oznake CE? (20. 12. 2011)

 

Oznaka CE je obvezna za določene kategorije izdelkov in pomeni, da so ti skladni z zakonodajo EU. Izdelka, ki nima CE oznake, pa je ta zanj obvezna, carinski organi ne smejo sprostiti v prost promet. Če carinski organi pri kontrolah uvoženega blaga ugotovijo, da manjka oznaka CE ali predpisana dokumentacija ali da imajo izdelki značilnosti, na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj nevarnosti za zdravje in varnost potrošnikov, zadržijo sprostitev blaga v prost promet in o tem obvestijo organe, pristojne za nadzor trga, ki ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi (Tržni inšpektorat RS, Zdravstveni inšpektorat RS).

 

V skladu z Zakonom o tehničnih zahtevah in o ugotavljanju skladnosti veljajo obveznosti glede skladnosti izdelkov za gospodarske subjekte. Pri blagu, ki se uvozi za lastno uporabo fizičnih oseb, carinski organi ne preverjajo označenosti z oznako CE. 

 

 

Kaj se zgodi, če v pošiljki prejmem ponarejen izdelek? (20. 12. 2011)

 

Varstvo pravic intelektualne lastnine je ena nalog carinskih organov pri nadzoru uvoženega blaga. Izvaja se za blagovne znamke, modele, patente, avtorske in druge pravice, za katere je bila v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici vložena zahteva za ukrepanje. Ob sumu, da se z uvoženim blagom kratijo pravice intelektualne lastnine, carinski organi blago začasno zadržijo in o tem obvestijo prejemnika blaga in imetnika pravice (npr. lastnika blagovne znamke). Na zahtevo imetnika pravice lahko pride do odvzema in uničenja takega blaga. Več o ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine si lahko preberete na spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino.

 

Več odgovorov na vprašanja v zvezi z uvozom blaga preko pošte si lahko preberete na naslovu:
 
Vprašanja in odgovori/Carinski in davčni postopki