| Kaj je protidampinška dajatev |

Protidampinška dajatev je instrument trgovinske zaščite, ki se uvede zaradi odpravljanja posledic dampinga, ki je ena najpogostejših oblik nelojalne konkurence. O dampingu govorimo takrat, ko je izvozna cena določenega izdelka pri izvozu v Skupnost nižja od primerljive cene podobnega izdelka, s katerim se iz države izvoznice običajno trguje. Protidampinška dajatev (v obliki dajatve ali zaveze) dvigne ceno dampinškega izdelka na raven, na kateri industriji Skupnosti ne povzroča več škode in tako ponovno vzpostavi normalne tržne pogoje.
| Kaj je izravnalna dajatev |

Izravnalna dajatev se uvede zaradi kompenzacije subvencij, ki se v državi izvoznici dodelijo za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz izdelka, katerega sprostitev v prost promet Skupnosti povzroča škodo industriji Skupnosti. Izravnalna dajatev (v obliki dajatve ali zaveze) dvigne ceno subvencioniranega izdelka na raven, na kateri industriji Skupnosti ne povzroča več škode in tako ponovno vzpostavi normalne tržne pogoje.
Za vodenje področja protidampinga in protisubvencioniranja je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, Carinska uprava Republike Slovenije pa je pristojna za izvajanje zakonodaje s tega področja.
Postopek zaščite proti uvozu dampinškega blaga in postopek zaščite proti uvozu subvencioniranega blaga se izvajata na zelo podoben način, zato ju v nadaljevanju obravnavamo skupaj.
| Postopek uvedbe protidampinške ali izravnalne dajatve |

Protidampinška ali izravnalna dajatev se uvedeta le v primeru, ko se v postopku preiskave učinkov dampinga ali subvencioniranja in povzročene škode nesporno dokaže, da damping ali subvencioniranje obstaja, da povzroča škodo industriji Skupnosti in, da je uvedba dajatve v skladu z interesi Skupnosti.
Postopek uveljavitve protidampinške ali izravnalne dajatve vedno poteka po naslednjih štirih stopnjah/aktivnostih:
V določenih primerih lahko Komisija določi, da morajo carinski organi pred uvedbo, med uvedbo ali po uvedbi dajatve registrirati uvoz, da bi bilo kasneje proti temu uvozu mogoče uporabiti ustrezne ukrepe od dneva registracije dalje. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot 9 mesecev.
| Postopki po uvedbi dokončne protidampinške ali izravnalne dajatve |

Tudi po uvedbi dokončne dajatve se izvajajo različni pregledi z namenom preverjanja stanja in okoliščin na trgu, da bi se ugotovilo, ali so obstoječi ukrepi dovolj učinkoviti. Po pregledu se lahko ukrep prekliče, obdrži, spremeni, spremeni za določene proizvajalce/izvoznike in podobno.
Mogoči so naslednji postopki/pregledi:
| Obračun protidampinške ali izravnalne dajatve |

Obračun dajatve se opravi le v primeru, da je dajatev dokončna, in ko je znan dejanski carinski dolg.
Dejanski carinski dolg je znan od dneva objave uredbe, ki uvaja dokončno dajatev oziroma od dneva objave odločbe v zvezi z izvzetimi strankami.
V primeru začasne dajatve in v primeru odloga plačila dokončne dajatve dejanski carinski dolg ni znan, zato se za potrebe zavarovanja carinskega dolga izračuna morebitni carinski dolg.
Način obračuna dejanskega carinskega dolga je odvisen od stopnje dokončne dajatve glede na stopnjo začasne dajatve.


- Uredba Sveta (EGS) št. 2423/88 o skupnih pravilih za zaščito proti dampinškemu uvozu ali subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, vključno s spremembo;
- Uredba Sveta (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, vključno s spremembami;
- Uredba Sveta (ES) št. 2026/97 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, vključno s spremembo;
- Uredba Komisije (ES) št. 88/97 o dovoljenju za oprostitev plačila uvozne dajatve na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 in razširjene z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 o protidampinški dajatvi;
- Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti, vključno s spremembami in popravki;
- ostali predpisi s tega področja.
|