Carinski dolg pri uvozu nastane s sprostitvijo v prost promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam ali z vnosom takšnega blaga v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev. Carinski dolg lahko nastane tudi z nezakonitim vnosom blaga; z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora; z neizpolnitvijo ene od obveznosti, ki veljajo za blago, zavezano uvoznim dajatvam, ali izhajajo iz zadrževanja blaga v začasni hrambi ali iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo dano.

Carinski dolg nastane v trenutku sprejema zadevne carinske deklaracije,  v trenutku nezakonitega vnosa blaga,  v trenutku odstranitve blaga izpod carinskega nadzora ali v trenutku neizpolnjevanja obveznosti.

Dolžnik je oseba, ki je dolžna plačati carinski dolg. V vseh primerih nastanka carinskega dolga je lahko več dolžnikov, ki so odgovorni solidarno. Tako lahko carinski organi zahtevajo od vsakega dolžnika plačilo carinskega dolga.

Dolžnik je oseba, ki je s svojim ravnanjem (z dejanjem, z dopustitvijo ali opustitvijo) povzročila nastanek carinskega dolga.

Ta oseba je lahko:

• deklarant,
• oseba, ki je nezakonito vnesla blago,
• oseba, ki je odstranila blago,
• oseba, ki je kršila obveznosti iz postopka ali začasne hrambe,
• oseba, ki je blago porabila v prosti coni.

Poleg navedenih so lahko dolžniki tudi osebe, ki so bile udeležene pri teh dejanjih ali bi morale vedeti, da se kršijo carinski predpisi, kot tudi osebe, ki so zadevno blago pridobile ali posedovale.

Pri odstranitvi izpod carinskega nadzora je dolžnik tudi oseba, ki bi morala izpolniti obveznosti iz začasne hrambe ali iz carinskega postopka glede predmetnega blaga.

Ko carinski organ ugotovi vse potrebne podlage za obračun carinskega dolga, izračuna višino carinskega dolga in opravi vknjižbo (vnos v računovodske evidence) carinskega dolga.

Carinski dolg se obračuna:

• na obrazcu enotne upravne listine (EUL),
• na obrazcu za obračun dajatev v potniškem prometu ali
• z odločbo, ki jo izda pristojni carinski organ.

Za izdajo odločbe in vknjižbo zneska dajatev je pristojen tisti carinski organ, na območju katerega je bila sprejeta carinska deklaracija.

• 201. do 232. člen Uredbe Sveta, št. 2913/92 o Carinskem zakoniku (UL L302, 19.10.1992), vključno z vsemi spremembami;
• 859. do 876.a člen Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L253, 11.10.1993), vključno z vsemi spremembami;
• 61. do 64. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04).