Carinska uprava RS je na podlagi 7. točke 3. člena Zakona o carinski službi pristojna za pobiranje uvoznih in izvoznih dajatev ter drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu in izvozu. Carinska služba je davčni organ, ki pri pobiranju dajatev postopa v skladu z Zakonom o davčnem postopku. Vse pobrane dajatve se razporejajo v proračun Republike Slovenije.

Med uvozne in izvozne dajatve v skladu s 4. členom Carinskega zakonika sodijo:

• carine in druge dajatve, ki imajo enak učinek kot carine (izravnalne in protidampinške dajatve), ki se plačujejo pri uvozu in izvozu blaga,
• uvozne in izvozne dajatve, uvedene v okviru skupne kmetijske politike ali posebnih ureditev, ki veljajo za določeno blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih dajatev.

Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost so uvozne in izvozne dajatve postale izvirni prihodek Skupnosti. Carinska uprava RS je podobno kot druge evropske carinske uprave prevzela pristojnost pobiranja izvirnih prihodkov Skupnosti. Evropski skupnosti pripada 75-odstotni delež knjiženih oziroma pobranih dajatev iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev, ostalih 25 % pa ostane državi članici za pokrivanja stroškov v zvezi s pobiranjem teh dajatev. Poleg uvoznih in izvoznih dajatev sodijo med tradicionalna lastna sredstva Skupnosti še dajatve na sladkor, katerih pobiranje je tudi v pristojnosti carinske službe.

Poleg uvoznih in izvoznih dajatev pobira carinska služba tudi druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu in izvozu; to so predvsem davek na dodano vrednost, trošarine, okoljske dajatve, davek na nova motorna vozila. V vseh zakonih o obdavčenju povezanih z navedenimi dajatvami, je določeno, da se v primeru, ko se pobirajo pri uvozu, pobirajo na enak način kot uvozne dajatve.

Dajatve, zaračunane na carinski deklaraciji (enotni upravni listini)

Carinski dolžnik oziroma zavezanec za plačilo dajatev, ki so zaračunane na podlagi carinske deklaracije, je deklarant , to je oseba, ki je v carinski deklaraciji vpisana v polju 14.

Če je plačilo dajatev zavarovano, je v carinski deklaraciji v petem podpolju polja 47 vpisana črka “R”. V tem primeru prejme zavezanec za plačilo poleg carinske deklaracije tudi obvestilo, ki vsebuje:

• zbirni seznam dolga za več carinskih deklaracij, sprejetih v določenem obdobju, zaradi lažjega pregleda nad obračunanimi uvoznimi dajatvami in drugimi dajatvami, ki se pobirajo pri uvozu;
• navedbo sklica na številko odobritve, ki jo je potrebno pri plačilu navesti na plačilnem nalogu zaradi razpoznave plačila in avtomatskega zapiranja plačil s terjatvami.

Plačilo dajatev se z obvezno navedbo sklica izvede na prehodni podračun Generalnega carinskega urada [XLS-15KB].

Če plačilo carinskega dolga ni zavarovano, je v carinski deklaraciji v petem podpolju polja 47 carinske deklaracije izpisana črka “A”. Zavezanec mora plačati dajatve pred sprostitvijo blaga v prost promet na prehodni podračun carinskega urada [XLS-15KB], v katerem se vodi carinski postopek.

Dajatve, zaračunane na odločbi o odmeri davka (odmerni odločbi), izdani v davčnem postopku

Če so dajatve zaračunane na odmerni odločbi, izdani v davčnem postopku, mora biti odločba vročena carinskemu dolžniku oziroma več dolžnikom v skladu z določbami o vročanju davčnih odločb Zakona o splošnem upravnem postopku. Dajatve se vplačajo na prehodni podračun carinskega urada, ki je vodil postopek.  

Prehodni podračuni, ki jih uporablja Carinska uprava RS, so predpisani s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

Preveč plačane dajatve, vrnjene na podlagi odločbe, izdane v davčnem postopku

Upravičencu do vračila se vroči odločba o preveč plačanih dajatvah v skladu z določbami o vročanju davčnih odločb Zakona o splošnem upravnem postopku. Vračilo izvrši carinski urad, ki je vodil postopek, iz prehodnega računa, na katerega so bile plačane preveč plačane dajatve.

Za datum plačila davkov v skladu z 92. členom zakona, ki ureja davčni postopek, velja:

• dan plačila davka pri carinskem organu, ali
• dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davkov, ali
• dan sprejetja odločitve pristojnega organa o konverziji davka v kapitalsko naložbo, ali
• dan, ko se davek poravna s preveč plačanim davkom v skladu z navedenim zakonom.

Če dajatve niso plačane v predpisanem roku, plačilo carinskega dolga pa ni zavarovano, začne carinski organ v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku z davčno izvršbo. V primeru zavarovanega plačila dolga se v skladu s 123. členom Zakona o davčnem postopku od garanta (banka, zavarovalnica, Slovenska izvozna družba itd.) zahteva unovčitev predloženega instrumenta zavarovanja.   

Carinska uprava RS izdaja potrdila o poravnanih zapadlih obveznostih iz naslova obveznih dajatev, ki jih zavezanci za plačilo potrebujejo v različnih postopkih, in preverja izjave o plačanih davkih iz 3. f točke 42. člena Zakona o javnem naročanju. Zavezanec lahko zaprosi za izdajo potrdila tako, da izpolni in pošlje vlogo za izdajo potrdila [DOC-28KB]. Naročniki v postopku javnega naročanja pošljejo izpolnjen predlog za preverjanje izjav ponudnikov [DOC-31KB]. Carinska uprava RS izda potrdilo oziroma preveri izjave v treh delovnih dneh od prejema zahteve.

V skladu s 63. členom Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti je rok plačila dajatev 10 dni, in sicer za:

• carinski dolg, ki je sporočen v skladu z določbami Zakona o upravnem postopku o vročanju davčnih odločb (vročen obvezno osebno), in
• carinski dolg, ki je obračunan na carinski deklaraciji in se šteje, da je sporočen dolžniku v trenutku prepustitve blaga deklarantu.

Carinski dolžnik si lahko s pridobitvijo dovoljenja za odlog plačila podaljša rok plačila z 10 na 30 dni.

Za pridobitev dovoljenja mora carinski dolžnik (oseba, navedena v polju 14 carinske deklaracije) izpolniti zahtevek za odlog plačila zneska dajatev [DOC-29KB] in ga predložiti glede na sedež družbe ali stalno prebivališče krajevno pristojnemu carinskemu uradu. Vložnik zahtevka izpolni v zahtevku vsa polja razen polj 15 in 16, ki ju izpolni carinski organ. Zahtevku je potrebno priložiti kopijo trenutno predloženega veljavnega instrumenta zavarovanja ali potrdilo o evidenčni številki, pod katero je evidentiran instrument zavarovanja. Krajevno pristojni carinski urad v primeru, ko vložnik zahtevka izpolnjuje pogoje za odobritev odloga plačila, izda dovoljenje, v nasprotnem primeru pa zahtevek zavrne.

Dovoljenje se lahko uporabi pod pogojem, da se imetnik dovoljenja v carinskem postopku sklicuje na veljaven instrument zavarovanja. Praviloma naj bi imel carinski dolžnik lasten veljaven instrument zavarovanja. V izjemnih primerih se lahko sklicuje na instrument zavarovanja svojega zastopnika v carinskem postopku. Številko dovoljenja je carinski dolžnik dolžan vpisati v polje 48 carinske deklaracije, evidenčno številko instrumenta zavarovanja pa v polje 44. Davčna številka imetnika dovoljenja iz polja 48 carinske deklaracije mora biti enaka davčni številki carinskega dolžnika iz polja 14 .

Odlog plačila znaša 30 dni. Če je bil dolg sporočen z dnem prepustitve blaga deklarantu, teče rok odloga plačila od dneva prepustitve blaga, to je od dneva, navedenega v polju B carinske deklaracije.

Dovoljenje za odlog plačila praviloma velja do preklica ali pa do roka navedenega na dovoljenju.

Izjema, ki že vsebuje odobritev odloga plačila, nastopi pri poenostavitvah v carinskih postopkih, in sicer:

• pri mesečnem vlaganju deklaracij je rok plačila do 16. dne v mesecu, ki sledi koledarskemu mesecu, v katerem je bilo blago sproščeno v prost promet;
• pri tedenskem vlaganju deklaracij je rok plačila v petek četrtega tedna, ki sledi koledarskemu tednu, v katerem je bilo blago sproščeno v prost promet.

Dovoljenje za odlog je v primeru poenostavitve carinskih postopkov izdano v dovoljenju za poenostavitve carinskih postopkov. Zahtevek za odobritev odloga je sestavni del zahtevka za odobritev poenostavitve carinskih postopkov. Carinskemu dolžniku, ki ima dovoljenje za poenostavitve carinskih postopkov, torej ni potrebno posebej izpolnjevati in pošiljati zahtevka za odlog plačila zneska dajatev.