Carinski zakonik omogoča poenostavitve pri izvajanju formalnosti v carinskih postopkih. Te poenostavitve so se v praksi pokazale kot posebna ugodnost za udeležence, saj omogočajo hitrejšo izvedbo carinskega postopka in hitrejši prevzem blaga v podjetjih.

Pristojni carinski organi lahko dovolijo:

• sprejem nepopolne carinske deklaracije;
• uporabo komercialnega ali upravnega dokumenta namesto enotne upravne listine – poenostavljen postopek prijavljanja;
• prijavljanje blaga v izbrani postopek na podlagi vpisa v evidence – prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja. V tem primeru lahko carinski organi deklaranta oprostijo predložitve blaga carini;
• da blaga, ki se prevaža v tranzitnem postopku, ni treba predložiti namembnemu uradu – status pooblaščenega prejemnika;
• da blaga, ki se prevaža v tranzitnem postopku, ni treba predložiti uradu odhoda – status pooblaščenega pošiljatelja.

Splošno

Postopek nepopolne carinske deklaracije omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek na podlagi carinske deklaracije (v nadaljevanju EUL), ki ne vsebuje vseh navedb in/ali ji niso priloženi vsi dokumenti potrebni za odobritev zahtevanega carinskega postopka. Za blago, ki je bilo uvedeno v carinski postopek na ta način, mora deklarant do preteka določenega obdobja, dostaviti oz. priložiti vse podatke/dokumente potrebne za dopolnilno carinsko deklaracijo. Carinski organ sprejme nepopolno carinsko deklaracijo na podlagi zahteve stranke. Postopek nepopolne carinske deklaracije je natančneje opisan v Navodilu o postopanju z nepopolnimi in dopolnilnimi deklaracijami po 76/1/a CZ, št. 16/2004.

Pravna podlaga

• 76/1/a člen Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992), vključno z vsemi spremembami;
• 253. do 289. člena Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993), vključno z vsemi spremembami;
• Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04), vključno z vsemi spremembami.

Osnovni pogoji za odobritev nepopolne deklaracije

Kadar deklaracija ne vsebuje vseh podatkov, mora vsebovati vsaj navedbe v poljih št. 1 (prvo in drugo podpolje), 14, 21, 31, 37, 40 in 54 EUL ter vse podatke, potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se deklaracija nanaša, vključno s količino blaga.

Kadar ne vsebuje vseh dokumentov, morajo biti priloženi vsaj tisti dokumenti oz. navedeni podatki, ki se nanašajo na manjkajoče dokumente, katerih predložitev oz. navedba je potrebna za uvedbo blaga v izbrani carinski postopek.

Splošno

Poenostavljeni postopek prijavljanja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek na podlagi poenostavljene deklaracije namesto enotne upravne listine (EUL). Za blago, ki je bilo uvedeno v carinski postopek na ta način, mora deklarant ob koncu obračunskega obdobja vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo. Postopek poenostavljenega prijavljanja je podrobneje opisan v Navodilu o poenostavitvah pri carinjenju blaga, št. 8/2005.

Pravna podlaga

• 76/1/b člen Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992), vključno z vsemi spremembami;
• 253. do 289. člen Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993), vključno z vsemi spremembami;
• 36. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04), vključno z vsemi spremembami.

Postopek za pridobitev dovoljenja

Pristojni carinski urad lahko na podlagi pisnega zahtevka odobri poenostavljen postopek prijavljanja. Vzorec pisnega zahtevka je objavljen na naslovu obrazci (pod poenostavljeni carinski postopki). Zahtevek za izdajo dovoljenja se vloži pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež ali glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka. Carinski urad po preverjanju izpolnjevanja pogojev izda dovoljenje za poenostavljen carinski  postopek.

Osnovni pogoji za odobritev poenostavljenega postopka prijavljanja

• Zagotovljena je učinkovita kontrola spoštovanja uvoznih/izvoznih prepovedi ali omejitev ter kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na želeno poenostavitev.
• Ni ogrožena pravilna izvedba postopkov oziroma so dana vsa potrebna jamstva za pravilen potek postopkov.
• Vložnik zahtevka ni huje oziroma večkrat kršil carinskih predpisov.
• Vložnik zahtevka ne prijavlja blaga za želeni carinski postopek samo priložnostno.

Upravna taksa

Za izdajo navedenega dovoljenja se upravna taksa ne plača.

Splošno

Pooblaščeni prejemnik ima dovoljenje, da mu blaga, ki mu je namenjeno in se prevaža v tranzitnem postopku, ni treba predložiti namembnemu uradu. Dovoljenje za pooblaščenega prejemnika se izda v povezavi z dovoljenjem za hišno carinjenje pri uvozu. Postopek za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja in status pooblaščenega prejemnika sta podrobneje opisana v Navodilu o poenostavitvah pri carinjenju blaga, št. 8/2005.

Pravna podlaga

• 76/4 člen Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992), vključno z vsemi spremembami;
• 372/1/f člen, 373. do 378. člen, 406. do 408.a člen in 454.a do 454.c člen Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993), vključno z vsemi spremembami;
• 48. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04), vključno z vsemi spremembami.

Osnovni pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega prejemnika

Dovoljenje se izda osebam, ki:

• so registrirane v Skupnosti;
• redno uporabljajo skupnostne tranzitne postopke ali carinski organi vedo, da lahko izpolnjujejo obveznosti iz postopkov, ali redno prejemajo blago, ki je dano v skupnostni tranzitni postopek;
• niso huje ali ponavljajoče kršile carinskih ali davčnih predpisov.

Dovoljenje se izda le:

• če so pristojni organi sposobni nadzorovati postopek in opravljati kontrole, ne da bi bila količina njihovega administrativnega dela v nesorazmerju z zahtevami zainteresirane osebe;
• zadevna oseba vodi evidence, ki pristojnim organom omogočajo učinkovite kontrole.

Uprava taksa

Za izdajo dovoljenja se ne plača upravna taksa.

Splošno

Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča imetniku dovoljenja, da blago uvede v carinski postopek v prostorih podjetja ali na drugih mestih, ki jih odobri carinski organ (carinjenje v podjetju). Imetnik dovoljenja mora začetek postopka evidentirati in voditi ustrezne evidence. Za blago, ki je bilo uvedeno v carinski postopek na ta način, mora deklarant ob koncu obračunskega obdobja vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo. Postopek za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja in status pooblaščenega prejemnika sta podrobneje opisana v Navodilu o poenostavitvah pri carinjenju blaga,št. 8/2005.

Pravna podlaga

• 76/1/c člen Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992), vključno z vsemi spremembami;
• 253. do 289. člen Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993), vključno z vsemi spremembami;
• 36. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04), vključno z vsemi spremembami.

Postopek za pridobitev dovoljenja

Pristojni carinski urad lahko na podlagi pisnega zahtevka odobri poenostavljen postopek prijavljanja. Vzorec pisnega zahtevka je objavljen na naslovu obrazci (poenostavljeni carinski postopki). Zahtevek za izdajo dovoljenja se vloži pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež ali glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka. Carinski urad po preverjanju izpolnjevanja pogojev izda dovoljenje za poenostavljen carinski postopek.

Osnovni pogoji za izdajo dovoljenja za hišno carinjenje

• knjigovodstvo vložnika zahtevka omogoča carinskemu organu izvajanje učinkovite kontrole, zlasti naknadne kontrole;
• zagotovljena je učinkovita kontrola spoštovanja uvoznih/izvoznih prepovedi ali omejitev in kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na želeno poenostavitev;
• vložnik zahtevka ni huje oziroma večkrat kršil carinskih predpisov;
• vložnik zahtevka ne prijavlja blaga za želeni carinski postopek samo priložnostno.

Upravna taksa

Za izdajo navedenega dovoljenja se upravna taksa ne plačuje.

Splošno

Pooblaščeni pošiljatelj ima dovoljenje, da opravlja skupnostne tranzitne operacije brez obveznosti predložitve blaga in ustrezne tranzitne dokumentacije uradu odhoda. Postopek pooblaščenega pošiljatelja je podrobneje opisan v Navodilu o poenostavitvah pri carinjenju blaga, št. 8/2005.

Pravna podlaga

• 76/4 člen Uredbe Sveta 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992), vključno z vsemi spremembami;
• 372/1/e člen in 373. do 378. ter 398. do 404. člen Uredbe Komisije št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta,št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993), vključno z vsemi spremembami;
• 48. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04), vključno z vsemi spremembami.

Postopek pridobitve dovoljenja

Pristojni carinski urad lahko na podlagi pisnega zahtevka odobri status pooblaščenega pošiljatelja. Vzorec pisnega zahtevka je objavljen na naslovu obrazci (poenostavljeni carinski postopki). Zahtevek za izdajo dovoljenja se vloži pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež ali glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka. Carinski urad po preverjanju izpolnjevanja pogojev izda dovoljenje za poenostavljen carinski postopek.

Osnovni pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega pošiljatelja

Dovoljenje se izda osebam, ki:

• so registrirane v Skupnosti,
• redno uporabljajo skupnostne tranzitne postopke ali carinski organi vedo, da lahko izpolnjujejo obveznosti iz postopkov, ali v primeru pooblaščenega prejemnika, da redno prejemajo blago, ki je dano v skupnostni tranzitni postopek,
• imajo dovoljenje za uporabo skupnega zavarovanja ali jim je odobrena opustitev zavarovanja in
• niso huje ali ponavljajoče kršile carinskih ali davčnih predpisov.

Dovoljenje se izda le, če:

• so pristojni organi sposobni nadzorovati postopek in opravljati kontrole, ne da bi bila količina njihovega administrativnega dela v nesorazmerju z zahtevami zainteresirane osebe in
• zadevna oseba vodi evidence, ki pristojnim organom omogočajo učinkovite kontrole.

Upravna taksa

Za izdajo navedenega dovoljenja se upravna taksa ne plačuje.