V skladu s pravili WTO Evropska Skupnost stremi k čimbolj prosti trgovini, zato uporablja nizko carinsko zaščito do tretjih držav in se izogiba uporabi ukrepov, ki trgovino omejujejo. Trenutno dogajanje na trgu spremlja preko sistema količinskih omejitev uvoza in nadzornih ukrepov enojne in dvojne kontrole in si tako omogoča hitrejše ukrepanje v primeru nastalih težav.

Sistem količinskih omejitev uporablja le pri uvozu jekla in v manjšem obsegu pri uvozu tekstila.

Nadzorni ukrep uporablja le pri uvozu jekla.

Za področje nadzornih ukrepov in količinskih omejitev uvoza je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. Za izvajanje zakonodaje s tega področja in izdajo potrebnih listin pa je pristojna Carinska uprava Republike Slovenije.

Ogrožene živalske in rastlinske vrste so glede na stopnjo svoje ogroženosti razvrščene v tri kategorije. V prvo kategorijo sodijo živalske in rastlinske vrste, ki jim grozi izumrtje, zato je trgovina z njimi prepovedana. V drugo kategorijo sodijo vrste, ki jim izumrtje sicer še ne grozi, vendar bi lahko postale ogrožene. Trgovina z njimi je sicer dovoljena, vendar strogo urejena. V tretjo kategorijo pa sodijo vrste, ki so zavarovane v posameznih državah in je trgovina z njimi dovoljena, vendar nadzorovana.

Uvoz, izvoz in tranzit ogroženih živalskih in rastlinskih vrst je mogoč na podlagi predpisane dokumentacije, ki jo izdaja Ministrstvo za okolje in prostor (Agencija RS za okolje).

Med blago z dvojno rabo sodijo vsi izdelki, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporabljajo v civilne in vojaške namene. Poleg tega je med blago z dvojno rabo vključeno vse blago in storitve, ki se lahko uporabijo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, skladiščenjem in širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja. Seznam blaga z dvojno rabo je natančno opredeljen z zakonodajo, ki vzpostavlja učinkovit sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo. Izvoz blaga z dvojno rabo je dovoljen le na podlagi izvoznega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo za gospodarstvo.

Intelektualna lastnina obsega pravice, ki izhajajo iz intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem in umetniškem področju. Namen varovanja intelektualne lastnine so moralne in ekonomske pravice avtorja nad njegovo stvaritvijo ter vzpodbujanje poštene trgovine, ki bo prispevala h gospodarskemu in socialnemu razvoju. Podrobnejše informacije o zaščiti intelektualne lastnine so na spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino.

Pri uvozu, izvozu in tranzitu blaga, s katerim bi se lahko kratile pravice intelektualne lastnine, izvajajo nadzor carinski organi.

Jedrske snovi so uran, torij in elementi z atomskim številom, večjim od 92, ter druge snovi, materiali ali izdelki, ki se lahko uporabljajo za isti namen kot jedrske snovi.

Radioaktivna snov je vsaka snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih aktivnosti ali koncentracije ne moremo zanemariti glede na merila varstva pred ionizirajočimi sevanji.

Ker jedrske in radioaktivne snovi zaradi svoje radiotoksičnosti ogrožajo zdravje ljudi in okolja, so z zakonodajo vzpostavljeni varovalni mehanizmi, ki določajo pogoje za njihov uvoz, izvoz in tranzit.  

Kulturno dediščino delimo na premično (slike, kipi, fotografije, knjige, arheološki predmeti, dokumenti, pečatniki, stari predmeti – igrače, pohištvo, zlatnina itn.) in nepremično (stavbe, naselbine, spomeniki, krajina itn.). Izvoz predmetov kulturne dediščine je mogoč le na podlagi izvoznega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo za kulturo.

Odpadek je vsaka snov oziroma predmet v tekočem, plinastem ali trdnem agregatnem stanju, ki ga je zaradi interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa treba predelati ali odložiti, kot je predpisano. Odpadke, ki zaradi nepredelanosti in neizoliranosti iz okolja lahko ogrožajo zdravje, uvrščamo med nevarne odpadke. Za uvoz in izvoz nevarnih odpadkov je potrebno pridobiti dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor (Agencije RS za okolje).

Med orožje sodijo: strelno orožje, eksplozivno orožje, hladno orožje, plinsko orožje, zračno orožje, vojaško orožje, orožje s tetivo, strelivo, električni paralizatorji, razpršilci.

Eksplozivi so: razstreliva, smodniki, eksplozivne snovi, inicialna in vžigalna sredstva, izdelki, polnjeni z eksplozivi, pirotehnične zmesi in pirotehnični izdelki.

Uvoz, izvoz ali tranzit orožja, streliva in eksplozivov je mogoč na podlagi dovoljenj, ki jih izdaja Ministrstvo za notranje zadeve. Za vojaško orožje izdaja dovoljenja Ministrstvo za obrambo.

Nekatere emisije ozonu škodljivih snovi povzročajo tanjšanje ozonskega plašča in pomenijo resno grožnjo zdravju in okolju. Mednarodna trgovina z ozonu škodljivimi snovmi in izdelki, ki bi take snovi lahko vsebovali, je dovoljena, vendar strogo nadzorovana. Uvoz in izvoz nadzorovanih snovi je dovoljen le na podlagi dovoljenja, ki ga izda Evropska komisija.

Prepovedane droge so rastline ali substance naravnega oziroma sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje in ogrožajo primerno socialno stanje ljudi. Uvoz, izvoz in tranzit prepovedanih drog je mogoč na podlagi dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo za zdravje (Urad RS za kemikalije).

Predhodne sestavine oziroma prekurzorji so snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji prepovedanih drog in drugih psihotropnih snovi kot osnovne sestavine ali kot pomožne snovi. Za uvoz in izvoz predhodnih sestavin je potrebno pridobiti dovoljenje Urada RS za kemikalije.

Vnos rastlin, za katere je potrebno opraviti fitosanitarni pregled, je dovoljen le preko mejnih prehodov, na katerih se nahaja fitosanitarna inšpekcija. Carinski organi ne prepustijo nadzorovanih rastlin na ozemlje Skupnosti, dokler fitosanitarni inšpektor z odločbo ne dovoli vnosa.

Fitosanitarni pregled lesenega pakirnega materiala opravljajo carinski organi na vseh mednarodnih mejnih prehodih.

Varen proizvod je tisti proizvod, ki v normalnih pogojih uporabe ne predstavlja nikakršne nevarnosti za varnost in zdravje potrošnikov. Za proizvod pravimo, da je varen takrat, ko je izdelan v skladu z ustreznimi standardi in izpolnjuje bistvene zahteve zakonodaje s področja varnosti (oznaka CE, izjava o skladnosti). Poleg nevarnih proizvodov ni dovoljeno dajati na trg tudi proizvodov zavajajočega videza. Ti proizvodi so po svojem videzu, vonju in označevanju podobni živilu, zato jih potrošniki lahko zamenjajo zanj.

Varnost proizvodov pri uvozu nadzirajo carinski organi.

Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh in živalih. Uvoz zdravil, ki so registrirana v Republiki Sloveniji ali Evropski skupnosti je prost. Opravljajo ga lahko le imetniki dovoljenja za izdelavo zdravil ali opravljanje dejavnosti trgovine z zdravili. Zdravila, ki niso registrirana, potrebujejo uvozno dovoljenje. Za izdajo dovoljenj je pristojno Ministrstvo za zdravje (Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke).

Vnos živali na ozemlje Evropske skupnosti je dovoljen samo preko mejnih prehodov, na katerih se nahaja mejna veterinarska postaja. Carinski organi ne prepustijo živali na ozemlje Skupnosti, dokler jim ni predložen veterinarski dokument, ki potrjuje opravljen veterinarski pregled.

Nekomercialni vnos hišnih živali je dovoljen preko določenih mejnih prehodov. Pogoji za vnos so izpolnjeni, če živali ni več kot pet, so ustrezno označene in jih spremlja predpisani dokument.

Živilo je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene, vključno s pitno vodo in pijačami. Nadzor nad uvozom živil opravlja Zdravstveni inšpektorat RS. Carinski organi ne dovolijo uvoza živil in izdelkov, s katerimi živila prihajajo v stik, dokler pristojni zdravstveni inšpektor ne potrdi njihove zdravstvene ustreznosti.

Nadzor nad vnosom živil živalskega izvora na ozemlje Skupnosti opravlja tudi Veterinarska uprava RS. Za vnos živil živalskega izvora v osebni prtljagi potnikov veljajo stroge omejitve.