Za neskupnostno blago lahko deklarant vloži deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet, ki je carinski postopek, pri katerem carinsko blago pridobi status blaga Skupnosti. Za ta postopek mora deklarant opraviti formalnosti glede uvoza blaga, carinski dolžnik pa mora plačati uvozne dajatve in upoštevati ukrepe trgovinske politike ter ukrepe prepovedi in omejitev.

Pri blagovni carinski izpostavi je treba vložiti pisno carinsko deklaracijo na predpisanem obrazcu, ki je izpolnjena v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne listine in računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih. Carinski deklaraciji se priložijo tudi vsi predpisani dokumenti (npr. račun, potrdilo o poreklu, uvozno dovoljenje, prevozne listine). Blago se prepusti, če je carinski dolg plačan ali zavarovan. Višina uvoznih dajatev je odvisna od uvrstitve blaga v kombinirano nomenklaturo, porekla blaga, carinske vrednosti oz. količine.

Pri uvozu se lahko obračunajo naslednje vrste dajatev:

• carina,
• protidampinške dajatve,
• izravnalne dajatve,
• dodatne dajatve,
• davek na dodano vrednost,
• kompenzacijske dajatve,
• zamudne obresti,
• trošarine,
• okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od tekočih goriv,
• okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od plinastih goriv,
• okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od trdih goriv,
• okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin,
• okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil,
• davek na motorna vozila,
• druge oblike posebnih davkov oziroma dajatev.

V določenih primerih ni potrebno vložiti pisne carinske deklaracije, ampak se blago lahko sprosti v prost promet z ustnim deklariranjem. Takšen način prijave se lahko odobri za blago nekomercialne narave v potnikovi osebni prtljagi, za blago komercialne narave do zneska 1000 EUR, za blago, ki je kot vrnjeno blago lahko oproščeno plačila uvoznih dajatev, in v drugih primerih, če carinski organi to odobrijo.

Blago je lahko oproščeno plačila uvoznih dajatev tudi, če se uvaža za namene, ki so navedeni v Uredbi Sveta (EGS), št. 918/83, o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L 105, 24. 4 . 1983), Pravilniku o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev, in je oproščeno plačila davka na dodano vrednost v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost in Pravilnikom o izvajanju 29. člena Zakona o davku na dodano vrednost.

V skladu z definicijo iz Uredbe Komisije št. 2913/92 (UL L 302, 19. 1. 1992) o Carinskem zakoniku Skupnosti so uvozne dajatve:

• carine in druge dajatve, ki imajo enak učinek kot carine, ki se plačujejo ob uvozu blaga (npr. protidampinške ali izravnalne dajatve),
• uvozne dajatve, uvedene v okviru skupne kmetijske politike ali posebnih ureditev, ki veljajo za določeno blaga, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov.

Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje od uvoza blaga v Skupnost, in sicer po stopnji 20% ali znižani stopnji 8,5%.

Uvoz blaga po Zakonu o DDV pomeni:

• vsak vnos blaga v Skupnost, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Skupnosti ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi prepisi;
• vsak vnos drugega blaga, kot je blago iz prejšnje alinee, v Skupnost s tretjega ozemlja.

Davčna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, določena z veljavnimi carinskimi predpisi Skupnosti.

V davčno osnovo pri uvozu se vključuje, če že niso vključeni:

• davke, trošarine, prelevmane in druge dajatve, ki se plačajo izven države članice uvoza in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;
• dodatne stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza.

Davek na motorna vozila se plačuje od motornih vozil iz tarifnih oznak: 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90 kombinirane nomenklature carinske tarife, ki se dajo prvič v promet oziroma se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije.

Pri uvozu in sprostitvi motornega vozila v prost promet je zavezanec za obračun in plačilo davka uvoznik. Uvoznik je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik blaga.

Osnova za obračun davka pri uvozu je vrednost vozila, določena z veljavnimi carinskimi predpisi.