Osamosvajanje Slovenije: carinska »vojna«

Področje:

Sporočila za medije

Arhiv:

Področne informacije,

Obvestila in Novice

  

26. junija 1991 so na slovenskih mejnih prehodih spustili jugoslovanske in izobesili slovenske zastave. Table SFRJ so zamenjali table z napisom Republika Slovenija. Cariniki so si na sicer jugoslovansko uniformo ponosno nadeli priponko Carina Republika Slovenija.

Prvi dogodki v slovenskih carinarnicah, ki so pomembno pripomogli k nastajanju samostojne države in slovenske carinske službe, segajo v december 1990.

 

26. decembra 1990 je bila uradna razglasitev rezultatov plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno državo. S tem se je začelo tudi osamosvajanje carine na območju Slovenije.

 

Prenehanje odvajanja carinskih dajatev v zvezni proračun

 

Vedeti moramo, da je prav carina v Sloveniji najbolj polnila zvezni proračun, torej proračun SFRJ. Zato je bila bistra in pogumna odločitev upravnikov devetih slovenskih carinarnic in predstavnikov vlade, da Slovenija že decembra 1990 preneha odvajati carinske dajatve v zvezni proračun. Tako se je začela tako imenovana carinska vojna. Dogodki, ki so sledili, so junija 1991 pripeljali do oboroženega napada na mejne prehode po Sloveniji. Vzrok za zasedbo mejnih prehodov je bil želja po prevzemu nadzora nad državnimi mejami, pa tudi po zagotovitvi vplačevanja carin v zvezni proračun. Uradna razlaga je bila zavarovanje carinikov in miličnikov zveznih organov na mejah. Zveznim uslužbencem, ki jim je (takrat še jugoslovanska) carina v Sloveniji odrekla lojalnost, je bilo treba nuditi oboroženo podporo. Carinjenje s pomočjo tankov.

 

V naslednjih mesecih so sledili sestanki upravnikov slovenskih carinarnic in Republiškega sekretariata za finance, na katerih so se med drugim dogovorili o odprtju posebnega računa pri SDK Slovenije. Nanj in posledično v proračun Republike Slovenije so se stekale vse carinske in druge uvozne dajatve. Maja 1991 so zvezne oblasti ugotovile, da jim Slovenija ne nakazuje denarja od carin. Zvezni izvršni svet je nemudoma izdal Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.

 

Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev

 

Odlok je določal je, da mora blago, namenjeno slovenskim podjetjem, najprej v skladišča, podjetje pa mora plačati carino na zvezni račun v Beogradu. Šele potem bi Zvezna carinska uprava obvestila carinarnico o prispetju plačila. Carinarnica bi blago torej sprostila v promet na podlagi tega obvestila. Zasebniki in fizične osebe bi morali carino plačevati v gotovini, transport gotovine v Beograd pa bi zagotovil Zvezni sekretariat za notranje zadeve. Taki postopki bi blokirali slovensko gospodarstvo, ki je bilo zaradi srbskega bojkota slovenskega blaga že tako v velikih težavah. Carina na Slovenskem se je temu uničevalnemu odloku odločno in enotno uprla. Iz Beograda so prihajala dodatna navodila, bilo je zaostrovanje, tudi popuščanje. Začela se je igra živcev: medle obljube slovenske strani s figo v žepu, da bo dajatve nakazovala, bes, odkrite grožnje in pritiski Beograda, ko je uvidel, da se to ne bo zgodilo.

 

Ta dejanja slovenskih carinikov, ki so bili kljub vsemu še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave in od nje tudi dobivali plačo, kažejo na njihov izjemen pogum, narodno zavednost in državotvornost. Niso imeli zagotovila slovenskih oblasti, da jih bodo zaščitile, a so vseeno enotno upoštevali ustna navodila nadrejenih in ne pisnih navodil svojega beograjskega delodajalca. Ta je svojo politiko zaostroval, vsem neposlušnežem zagrozil s suspenzom in napovedal, da bo v slovenske carinarnice poslal svoje kadre. V vrtincu priprav na razglasitev osamosvojitve je slovenska carina ostala zvesta svoji nastajajoči državi in slovenskemu gospodarstvu. Niti ena pošiljka blaga za slovenska podjetja ni čakala in ves denar se je stekal v slovenski proračun.

 

Osamosvojitev in Brionska deklaracija

 

25. junija 1991 je bil sprejet niz osamosvojitvenih zakonov. Za carino je bil najpomembnejši zakon o carinski službi, ki jo je opredelil kot organ v sestavi republiškega sekretariata za finance in je vsem carinikom zagotovil sklenitev delovnega razmerja. Jugoslovanskim oblastem je zavrelo. Zvezno milico in carino so poslali varovat slovenske mejne prehode. Ukazano je bilo, naj zveznim kadrom pri namestitvi pomaga JLA.

 

Dan pozneje, 26. junija dopoldne, so na slovenskih mejnih prehodih spustili jugoslovanske in izobesili slovenske zastave. Table SFRJ so zamenjale table z napisom Republika Slovenija. Cariniki so si na sicer jugoslovansko uniformo ponosno nadeli priponko Carina Republika Slovenija.

 

V trimesečnem prehodnem obdobju, ki ga je določila Brionska deklaracija, se je slovenska carina pospešeno organizirala in oblikovala v Republiško carinsko upravo. 8. oktobra 1991 je prehodno obdobje minilo. Slovenska carina je tega dne prevzela nadzor nad carinsko mejo z Republiko Hrvaško in s tem nad celotnim ozemljem novonastale Republike Slovenije.

 

Slovenska carina

 

Prvi direktor slovenske carinske službe je postal Franc Košir, pred osamosvojitvijo upravnik Carinarnice Ljubljana. Z namestnikom Viljemom Belovičem sta orala ledino samostojne slovenske carine.

 

Novembra 1991 so bile ustanovljene nove organizacijske enote na meji s Hrvaško. Nastale so izpostave, ki jih poznamo še danes: Obrežje, Jelšane, Gruškovje, Starod …

 

Carinska služba se je pred dvajsetimi leti znašla v nezavidljivem položaju. Številni drugi organi so bili na republiški ravni tako ali drugače že organizirani. Carina pa na območju republik takratne SFRJ ni imela prav nobenih pristojnosti. V Sloveniji je bilo devet carinarnic, neposredno podrejenih Zvezni carinski upravi v Beogradu, ta pa je bila neposredno podrejena takratnemu Zveznemu izvršnemu svetu.

 

 

Carinska služba se je morala po osamosvojitvi organizirati popolnoma na novo, vzpostaviti povsem nov informacijski sistem, zagotoviti kontinuiteto podatkov, organizirati službo na južni meji, izobraziti 1500 carinikov, poskrbeti za pobiranje dajatev, se prilagoditi novim razmeram in omogočiti gospodarstvu prehod na tržni sistem zahodnega tipa.

 

Slovenska carina je danes, po dvajsetih letih samostojnosti sodobna evropska carinska uprava, ki v enotnem carinskem območju Evropske unije uspešno ščiti zakonite gospodarske tokove ter s preprečevanjem nezakonitega uvoza izdelkov in snovi varuje življenje in zdravje ljudi. Ima pregled nad uvozom in izvozom blaga ter mednarodno dobavno verigo, ohranja ravnovesje med varnostjo, zaščito in finančnimi interesi Slovenije in Evropske unije na eni strani ter povečanjem konkurenčnosti gospodarstva na drugi strani. Skrbi za strokovno podprto in učinkovito sodelovanje s podjetji in državljani v Sloveniji in Evropski uniji. Z večjim deležem elektronskega poslovanja, poenostavljenih postopkov, uvajanjem najsodobnejših informacijskih tehnologij in metod dela omogoča sebi in domačemu gospodarstvu hitrejše in lažje poslovanje ter nižje stroške. Podjetja lahko opravljajo carinske postopke 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Vsi postopki se opravijo na dvorišču podjetja, zato blaga ni treba več voziti na carinske terminale. Vsako podjetje lahko natovori ali raztovori blago kjer koli v Sloveniji in vloži dokumente, kjer koli želi, ne glede na krajevno pristojnost.

 

Slovenska carina bo svojo 20-letnico obeležila 7. oktobra 2011 z dvema dogodkoma:  z odprtjem razstave o zgodovini carine na Slovenskem v Generalnem carinskem uradu in s slovesnostjo s podelitvijo najvišjih carinskih priznanj v Kongresnem centru Brdo.

 

 

Slike: