V skladu z načelom prostega pretoka blaga lahko potniki ob prihodu v Slovenijo prinesejo blago, ki je bilo kupljeno v drugih državah članicah EU in je bilo v državi nakupa že obdavčeno tako z DDV kot drugimi dajatvami (npr. trošarino). Tako blago ni predmet carinskih formalnosti ob uvozu blaga.

 

Nekatera ozemlja držav članic (npr. Ferski otoki in Grenlandija na Danskem, Helgoland in Büsingen v Nemčiji, francoska prekomorska ozemlja, Ceuta in Mellila v Španiji, Livigno, Campione d'Italia in italijanski del Luganskega jezera) niso del carinskega območja EU in zanje veljajo isti predpisi kot za uvoz iz tretjih držav. Za uvoz blaga iz nekaterih krajev oziroma z ozemelj, ki niso del davčnega območja zadevne države članice, spadajo pa v carinsko območje EU (npr. Kanarski in Kanalski otoki, francoski čezmorski departmaji),  velja, da se plačajo DDV in trošarine, uvozne dajatve pa ne.

 

Če prihajate v Slovenijo z območja EU, vendar preko ozemlja tretje države, ali če je imelo letalo, s katerim prihajate v Slovenijo z območja EU, vmesni pristanek na ozemlju tretje države, morate ob vstopu v Slovenijo upoštevati predpise, ki veljajo za vnos blaga iz tretjih držav.

 

Carinski organi lahko izvajajo kontrolo na celotnem območju države, ne samo na zunanji meji EU. S temi kontrolami se preprečujeta vnos in nezakonita trgovina z blagom, ki je predmet prepovedi in omejitev, kot so npr. prepovedane droge in orožje. Ukrepi carinskih organov so namenjeni tudi zaščiti potrošnikov in varovanju zdravja rastlin in živali, varstvu okolja, varstvu nacionalnih vrednot umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti in zaščiti pravic intelektualne lastnine.

 

 

Trošarinski izdelki

 

Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici EU in jih v Slovenijo vnese fizična oseba v okviru količin za svoje osebne potrebe, in jih sama prevaža, se trošarina ne plača. Če je prejemnik teh izdelkov v Sloveniji pravna ali fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost oziroma jo opravlja kdo drug za njen račun, se šteje, da so trošarinski izdelki namenjeni opravljanju dejavnosti. Da so trošarinski izdelki namenjeni opravljanju dejavnosti, se šteje tudi, če presegajo naslednje količine:

  

800 kosov	cigaret
400 kosov	cigarilosov (cigare s težo največ 3 g)
200 kosov	cigar
1 kg	tobaka za kajenje
10 litrov	žganja
20 litrov	vmesnih pijač
90 litrov	vina, vključno z največ 60 litrov penečega vina
110 litrov	piva

Pri vstopu na carinsko območje EU je treba carinskim organom prijaviti (ustno deklarirati) naslednje blago:

• vsako blago komercialne narave;
• blago, pridobljeno zunaj EU, katerega količina ali vrednost presega mejne vrednosti, določene za oprostitev plačila dajatev;
• vsako blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve.

 

Če vnašate takšno blago, morate v primeru ločenih pasov na mejnem prehodu (rdeči in zeleni prehod) uporabiti rdeči prehod. Če ločena prehoda ne obstajata, morate blago prijaviti (ustno deklarirati). Če s seboj ne prinašate blaga, ki ga je treba prijaviti, lahko uporabite zeleni prehod. Če niste prepričani, ali ste blago dolžni prijaviti, je priporočljivo prijaviti vse blago, ki ga prinašate s seboj. Če prihajate iz tretje države in s seboj prinašate tudi blago, ki ste ga predhodno pridobili v državi članici EU, shranite račun o nakupu. S predložitvijo računa boste lahko dokazali skupnostni status blaga in se izognili njegovemu ponovnemu obdavčenju.

 

 

Osebna prtljaga

 

Potnik, ki nima običajnega prebivališča na območju EU, lahko brez plačila dajatev začasno uvozi predmete osebne prtljage, vključno s predmeti za športne aktivnosti, potrebne v času bivanja v EU. Ko carinsko območje EU zapusti, mora predmete osebne prtljage ponovno iznesti. Potnik, ki ima običajno prebivališče na območju EU, lahko osebno prtljago, ki jo je začasno iznesel v tretjo državo, ponovno uvozi v EU brez plačila uvoznih dajatev v roku treh let. Blago je bilo lahko v tem času spremenjeno samo zaradi svoje običajne rabe oziroma uporabe. Ob ponovnem uvozu se status blaga po potrebi dokazuje carinskim organom s predložitvijo primernega dokazila (npr. potrdila o istovetnosti blaga, računa, garancijskega lista ipd.).

 

 

Oprostitve

 

Blago nekomercialne narave, uvoženo v osebni prtljagi potnika, je oproščeno plačila uvoznih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine, če se uvaža priložnostno in je namenjeno osebnim potrebam potnika, potrebam družinskih članov ali za darila. Narava in količina blaga ne smeta biti takšni, ki bi kazali na uvoz v komercialne namene. Oprostitev dajatev se lahko uveljavlja v okviru predpisanih količin in vrednosti blaga.

 

 

Vrednostne omejitve

 

Oprostitev plačila uvoznih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine se lahko uveljavlja za blago, katerega skupna vrednost ne presega 300 evrov na osebo. Za potnike v zračnem in pomorskem prometu velja vrednostna omejitev 430 evrov. Potniki, mlajši od 15 let, lahko uveljavljajo oprostitev plačila dajatev za blago do skupne vrednosti 150 evrov.

 

Če je skupna vrednost blaga višja, se oprostitev odobri le do predpisanega zneska, pri čemer se vrednost posameznih predmetov ne more razdeliti. Več potnikov ne more združiti svojih pravic do oprostitve ter tako uvoziti blaga večje vrednosti (npr. predmeta v vrednosti 500 evrov ni mogoče deliti na dva potnika in ga tako uvoziti brez plačila dajatev).

 

Vrednost osebne prtljage, ki jo potnik uvozi začasno ali jo ponovno uvozi po začasnem izvozu, in vrednost zdravil za osebno rabo potnika, se pri vrednostni omejitvi ne upoštevata.

 

 

Količinske omejitve pri uvozu trošarinskih izdelkov

 

Oprostitev plačila uvoznih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine pri vnosu tobaka in tobačnih izdelkov, alkohola in alkoholnih pijač in goriva se lahko uveljavlja v okviru naslednjih količin:

  

Tobak in tobačni izdelki (osebe, starejše od 17 let):
200 kosov	cigaret, ali
100 kosov	cigarilosov, ali
50 kosov	cigar, ali
250 gramov	tobaka za kajenje, ali
	sorazmerna količina različnih navedenih izdelkov
Alkohol in alkoholne pijače (osebe, starejše od 17 let):
1 liter	alkohola in alkoholnih pijač z vsebnostjo alkohola nad 22 vol. % ali nedenaturiranega alkohola z vsebnostjo 80 vol. % in več, ali
2 litra	alkohola in alkoholnih pijač z vsebnostjo alkohola pod 22 vol. % alkohola, ali
	sorazmerna količina teh izdelkov in
4 litre	nepenečega vina in
16 litrov	piva
Gorivo:
količina, ki je v  standardnem rezervoarju vsakega prevoznega sredstva, in dodatnih 10 litrov v prenosni posodi

 

 

Omejitve za nekatere kategorije potnikov

 

Skupna vrednost blaga, za katero velja oprostitev plačila dajatev, je omejena na vrednost 40 evrov, če blago uvažajo naslednje kategorije potnikov:

• osebe s stalnim prebivališčem na obmejnem ozemlju,
• osebe, zaposlene na obmejnem ozemlju Republike Hrvaške,
• osebje prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz med tretjimi državami in tretjimi ozemlji ter EU.

 

Za navedene kategorije potnikov je oprostitev plačila uvoznih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine omejena na naslednje količine trošarinskih izdelkov:

   

Tobak in tobačni izdelki (osebe, starejše od 17 let):
25 kosov	cigaret, ali
10 kosov	cigarilosov, ali
5 kosov	cigar, ali
250  gramov	tobaka za kajenje, ali
	sorazmerna količina različnih navedenih izdelkov
Alkohol in alkoholne pijače (osebe, starejše od 17 let):
0,25 litra	alkohola in alkoholnih pijač in
1 liter	vina

   

Te omejitve ne veljajo za osebe, ki imajo prebivališče na obmejnem ozemlju in lahko dokažejo, da potujejo dlje od obmejnega ozemlja ali se v EU ne vračajo z obmejnega ozemlja Republike Hrvaške. Veljajo pa za osebe, zaposlene na obmejnem ozemlju Republike Hrvaške, in za osebje prevoznih sredstev, ko potuje v okviru svojega dela.

 

 

Carinjenje blaga v potniškem prometu

 

Blago nekomercialne narave, katerega vrednost ali količina presega dovoljene oprostitve, je ob uvozu v EU zavezano plačilu predpisanih dajatev. Vse potrebne formalnosti za sprostitev blaga v prost promet se lahko opravijo na mejnem prehodu. Po plačilu predpisanih dajatev prejme potnik potrdilo o plačilu uvoznih dajatev in lahko prosto razpolaga z blagom.

 

Običajno je za uvoženo blago treba plačati uvozne dajatve (carino) in davek na dodano vrednost, za nekatero blago pa še druge dajatve, npr. trošarino, ki se obračuna pri uvozu trošarinskih izdelkov.

 

Običajno se dajatve obračunajo na podlagi predloženega računa, carinska vrednost blaga pa se lahko določi tudi na osnovi cen istovrstnega oziroma podobnega blaga in z uporabo ostalih predpisanih metod. Znesek davka na dodano vrednost, ki je bil plačan ob nakupu blaga v tretji državi, se ne všteje v carinsko vrednost blaga, če kupec predloži dokazila, da je oziroma bo znesek plačanega davka dobil povrnjen.

 

Uvozne dajatve se praviloma obračunajo po carinski stopnji, ki se določi na podlagi uvrstitve blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife. Pri uvozu blaga nekomercialne narave se za blago do vrednosti 700 evrov (razen za tobačne izdelke in za blago, za katero velja carinska stopnja "prosto") uvozne dajatve lahko obračunajo po enotni carinski stopnji 2,5 %. Na potnikovo zahtevo, ki mora biti podana pred carinjenjem, carinski organ upošteva za obračun uvoznih dajatev stopnje iz carinske tarife.

  

Za blago s poreklom držav, s katerimi ima EU sklenjene sporazume o prosti trgovini, se lahko uporabijo nižje carinske stopnje. Pri vrednosti blaga do 1200 evrov se lahko preferencialna carinska stopnja uveljavi z ustno izjavo, za blago večje vrednosti pa je treba predložiti predpisano dokazilo o poreklu blaga. Do vrednosti 6000 evrov se poreklo blaga dokazuje s posebno izjavo o poreklu, ki jo izstavi prodajalec na računu za kupljeno blago. Za blago z vrednostjo nad 6000 evrov je treba predložiti druga predpisana dokazila (npr. potrdilo EUR 1). Kljub preferencialni carinski stopnji "prosto" je treba ob uvozu plačati vse ostale predpisane dajatve.

 

V upravičenih primerih lahko carinski organ zavrne potnikovo ustno carinsko deklaracijo in zahteva, da se carinjenje blaga izvede v tako imenovanem rednem postopku, z vložitvijo carinske deklaracije na eni izmed blagovnih carinskih izpostav.

 

 

Začasni iznos blaga iz EU

 

Potniku pri izstopu iz EU ni treba izrecno prijaviti blaga nekomercialne narave, ki ga prenaša v svoji osebni prtljagi in je namenjeno uporabi med potovanjem. Ob vrnitvi osebne prtljage na carinsko območje EU velja enako, saj se šteje, da ima to blago status skupnostnega blaga.

 

V primeru, da mora potnik pri vrnitvi dokazati skupnostni status blaga, lahko kot dokazilo o skupnostnem statusu predloži dokument, iz katerega je nedvoumno razviden status blaga (npr. račun, garancijski list).

  

Če potnik ne razpolaga z navedenimi dokazili o skupnostnem statusu blaga, lahko, zaradi dokazovanja statusa blaga pri ponovnem vnosu (v Republiko Slovenijo), zaprosi pri izstopu iz Republike Slovenije, za izdajo potrdila o istovetnosti blaga v potnikovi osebni prtljagi ( PDF (83 KB)  DOC (29 KB)). Običajno se dokazila zahtevajo za tehnično blago (prenosni računalniki, ribiška in lovska oprema, glasbeni inštrumenti, elektronske igrače, ipd.) oziroma blago večje vrednosti.

 

 

Pravica do vračila davka na dodano vrednost

 

Kupec, ki v EU nima stalnega ali običajnega prebivališča in iznese iz EU blago, kupljeno v Sloveniji, vključno z nadomestnimi deli, ki so zaradi popravila ali servisiranja vgrajeni v motorna vozila, plovila ali zrakoplove, registrirane zunaj davčnega območja EU, ima pravico do povračila davka na dodano vrednost, plačanega za izneseno blago. Stalno ali običajno prebivališče pomeni kraj, ki je kot tak naveden v potnem listu, osebni izkaznici ali drugem identifikacijskem dokumentu, veljavnem v Sloveniji.

 

Pri vračilu davka na dodano vrednost morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• vrednost kupljenega blaga z vključenim davkom na dodano vrednost na enem računu, izdanem istemu kupcu pri istem prodajalcu, je višja od 50 evrov;
• mejnemu carinskemu organu sta bila predložena blago in obrazec zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki ga je za kupljeno blago izpolnil in izdal prodajalec. Zahtevku morajo biti priloženi izvirniki računov (izvirnik zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost in izvirnike priloženih računov carinski organ po pregledu overi in vpiše datum iznosa blaga iz EU);
• kupec je iznesel blago iz EU pred iztekom tretjega meseca po mesecu nakupa.

 

Če je bilo kupljeno blago že uporabljeno v EU, carinski organ lahko zavrne potrditev zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost. Pravice do vračila davka na dodano vrednost ni mogoče uveljaviti za trošarinske izdelke: mineralna olja, alkohol in alkoholne pijač, tobak in tobačne izdelke.

Pri vnosu oziroma uvozu blaga na ozemlje EU in tudi izvozu blaga z območja EU se lahko uporabljajo ukrepi prepovedi oziroma omejitev, ki so namenjeni varovanju javnega reda in varnosti, varstvu zdravja in življenja ljudi, rastlin in živali, varstvu okolja, varstvu narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti, intelektualne lastnine itd. Zaradi izognitve morebitnim zapletom na potovanju priporočamo, da se pravočasno pozanimate o pogojih, ki veljajo ob vnosu in iznosu določenega blaga v EU oziroma iz EU.

 

V nadaljevanju so informacije o prepovedih in omejitvah, ki jih je treba najpogosteje upoštevati tudi v potniškem prometu.

 

 

Orožje in strelivo

 

Fizične osebe smejo prenašati čez državno mejo samo orožje in strelivo, ki se sme nabavljati in imeti v posesti. Prenos je dovoljen na mednarodnih mejnih prehodih, na mejnih prehodih za meddržavni in obmejni prehod pa le, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.

 

Državljani držav članic EU s prebivališčem v teh državah potrebujejo za vnos orožja iz tretjih držav veljavno orožno prepustnico posamezne države članice, v primeru uvoza novo nabavljenega orožja ali streliva pa dovoljenje pristojnega organa v državi, kjer imajo bivališče ali sedež.

 

Tujci in državljani članic EU s prebivališčem izven EU, ki prihajajo na lov ali strelska tekmovanja, lahko vnašajo orožje ali strelivo na podlagi dovoljenja, ki ga izda organ Republike Slovenije v tujini, pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. V kolikor osebe nimajo dovoljenja omenjenega organa, ga pod enakimi pogoji lahko izda tudi policija, pri kateri je potrebno orožje in strelivo takoj ob prestopu državne meje priglasiti.

 

Tujci in državljani članic EU s prebivališčem zunaj EU, ki želijo kupljeno orožje in strelivo izvoziti iz EU, morajo pridobiti dovoljenje upravne enote, na območju katere ima trgovec oz. posameznik, ki orožje prodaja, svoj sedež. Prodajalec mora orožje ali strelivo pripeljati do državne meje in ga izročiti imetniku dovoljenja v navzočnosti policije.

 

Brez dovoljenja oziroma predhodne privolitve pristojnega organa lahko polnoletne osebe nabavijo in prenesejo preko državne meje:

• zračno orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja od 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša od 200 m/s,
• orožje s tetivo,
• električne paralizatorje, ki ne delujejo na daljavo,
• razpršilce.

 

Več informacij lahko dobite na naslovu:

  

Ministrstvo za notranje zadeve RS Štefanova 2, 1501 Ljubljana

T:(01) 428 4000 E:gp.mnz@gov.si S:www.mnz.gov.si

 

 

Hišne živali

 

Nekomercialne premike hišnih živali ureja uredba (ES) št. 998/2003. Za hišne živali se štejejo psi, mačke, beli dihurji, nevretenčarji (razen čebel in rakov), okrasne tropske ribice, dvoživke, plazilci, ptice (razen perutnine), glodalci in domači kunci. Za nekomercialni premik hišne živali se šteje premik največ petih živali iste vrste, ki jih spremlja lastnik ali druga oseba, ki jo je pooblastil lastnik živali. Živali ne smejo biti namenjene prodaji ali prenosu na drugega lastnika. Vstop hišnih živali na območje EU je dovoljen samo preko mejnih prehodov, ki so odobreni za nekomercialne premike hišnih živali.  Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za nekomercialne premike hišnih živali opravljajo carinski organi.

 

   

Psi, mačke in beli dihurji

 

Za pse, mačke in bele dihurje veljajo posebne zahteve glede stekline. Pogoji za vnos na ozemlje EU se razlikujejo z ozirom na to, ali so v državi, iz katere živali prihajajo, razmere glede stekline ugodne ali neugodne.

 

Za odobritev vnosa iz tretjih držav na ozemlje EU se zahteva, da so živali ustrezno označene z mikročipom ali jasno čitljivim tetoviranim znamenjem. Tetoviranje se šteje za ustrezen način identifikacije živali, če je bila žival na ta način označena pred 3. 7. 2011, za živali, označene po tem datumu, pa je edini dovoljeni način identifikacije mikročip. Spremljati jih mora predpisani dokument, ki potrjuje veljavno cepljenje proti steklini:  evropski potni list za hišne živali oziroma zdravstveno spričevalo, predpisano v prilogi II k izvedbenemu sklepu Komisije 2011/874/EU. Zdravstveno spričevalo, predpisano v prilogi k odločbi Komisije 2004/824/ES, se lahko uporablja do 30. 6. 2012 pod pogojem, da je bilo izdano do 29. 2. 2012. Za živali, ki prihajajo iz tretjih držav, ki niso navedene na nobenem seznamu držav iz uredbe (ES) št. 998/2003, pa  velja, da mora imeti žival še test titracije, ki mora biti opravljen najmanj tri mesece pred vstopom živali na območje EU, in sicer v pooblaščenem laboratoriju.

 

Pri nekomercialnih premikih psov, mačk in belih dihurjev, kjer je skupno število živali več kot pet, veljajo pogoji in nadzor kot v primeru trgovanja z živalmi. Vstop na ozemlje EU je dovoljen samo preko mejnih prehodov, kjer so mejne veterinarske postaje, pregled živali pa mora opraviti uradni veterinar mejne veterinarske postaje.

 

 

Hišne ptice

 

Pri premikih hišnih ptic iz tretjih držav veljajo zaradi tveganja prenosa virusa aviarne influence (ptičje gripe) zelo strogi pogoji, določeni v odločbi Komisije 2007/25/ES. Vnos hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike na potovanju, je dovoljen samo preko mejnih prehodov, kjer se nahajajo mejne veterinarske postaje, pregled živali pa mora opraviti uradni veterinar mejne veterinarske postaje.

  

Ozemlja oz. države, za katere ne veljajo zaščitni ukrepi iz odločbe 2007/25/ES, so trenutno: Andora, Hrvaška, Ferski otoki, Grenlandija, Islandija, Liechtenstein, Monako, Norveška, San Marino, Švica in Vatikan.

   

 

Ostale hišne živali

 

Ostale hišne živali mora spremljati ustrezno zdravstveno spričevalo, biti pa morajo tudi ustrezno označene.

 

Vnos vseh drugih živali, ki se ne štejejo za hišne živali v skladu z  uredbo (ES) št. 998/2003, in hišnih živali  za komercialne namene je mogoč preko mejnih prehodov, kjer se nahaja mejna veterinarska postaja.

 

Podrobnejše informacije o nekomercialnih premikih hišnih živali so objavljene na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za lažje razumevanjE pogojev, ki jih morajo izpolnjevati hišne živali ob nekomercialnih premikih iz nekaterih tretjih držav v Republiko Slovenijo ali ostale države članice EU, je bila pripravljena tudi preglednica Nekomercialni premiki hišnih živali z tretjih držav v EU.

  

  

Vnos živil

 

Vnos oziroma uvoz živil v EU urejajo številni predpisi, ki imajo namen potrošnikom v EU zagotoviti varna in kakovostna živila. Živila, ki jih potniki uvažajo iz tretjih držav za lastne potrebe, se lahko uvozijo brez posebnih formalnosti, vendar lahko tudi pri uvozu živil za lastne potrebe veljajo omejitve ali prepovedi, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja, zdravja živali ali rastlin ipd.

 

 

Živila živalskega izvora

 

Zaradi tveganja prenosa živalskih bolezni veljajo pri vnosu živil živalskega izvora (mesa, mleka, mesnih in mlečnih izdelkov, rib, jajc, medu …) za osebno rabo potnikov posebni pogoji, ki so določeni v uredbi (ES) št. 206/2009. V skladu z določbami te uredbe lahko potniki brez veterinarskih formalnosti vnesejo na ozemlje EU naslednja živila:

• do skupno 10 kg mesa in mleka ter mesnih in mlečnih proizvodov (razen mleka v prahu, hrane za dojenčke in posebnih živil in posebne hrane za hišne živali, potrebnih iz zdravstvenih razlogov), ki izvirajo iz Hrvaške, s Ferskih otokov, Grenlandije ali Islandije;
• do skupno 10 kg mleka v prahu, hrane za dojenčke in posebnih živil in posebne hrane za hišne živali, potrebnih iz zdravstvenih razlogov, ki izvirajo iz Hrvaške, s Ferskih otokov, Grenlandije ali Islandije, pod pogojem, da teh izdelkov pred odpiranjem ni treba hraniti v hladilniku, da gre za zapakirane izdelke zaščitene blagovne znamke, namenjene neposredni prodaji končnemu potrošniku, in je embalaža nepoškodovana (razen, če so izdelki trenutno v uporabi);
• do skupno 2 kg mleka v prahu, hrane za dojenčke in posebnih živil in posebne hrane za hišne živali, potrebnih iz zdravstvenih razlogov, ki izvirajo iz drugih držav (razen iz Hrvaške, Ferskih otokov, Grenlandije ali Islandije), pod pogojem, da teh izdelkov pred odpiranjem ni potrebno hraniti v hladilniku, gre za zapakirane izdelke zaščitene blagovne znamke, namenjene neposredni prodaji končnemu potrošniku, in je embalaža nepoškodovana (razen, če so izdelki trenutno v uporabi),
• do skupno 20 kg ribiških izdelkov ali ena riba, če njena teža presega 20 kg (vključno s svežimi, posušenimi, kuhanimi, nasoljenimi, dimljenimi ribami ter nekaterimi lupinarji, kot so kozice, jastogi, mrtve školjke in ostrige). Sveže ribe morajo biti očiščene. Omejitve ne veljajo za ribiške izdelke, ki prihajajo s Ferskih otokov ali Islandije;
• do skupno 10 kg  drugih proizvodov živalskega izvora, kot so med, žive školjke, ostrige in polži, ki izvirajo iz Hrvaške, s Ferskih otokov, Grenlandije ali Islandije, za osebno porabo;
• do skupno 2 kg drugih proizvodov živalskega izvora, kot so med, žive školjke, ostrige in polži za osebno porabo, ki izvirajo iz drugih držav (razen iz Hrvaške, s Ferskih otokov, Grenlandije ali Islandije).

 

Večje količine izdelkov živalskega izvora se lahko prinesejo v EU le, če se ob vnosu opravijo predpisane veterinarske formalnosti.

  

Veterinarskih pregledov so opravičeni tudi sestavljeni proizvodi, ki lahko poleg predelanih proizvodov rastlinskega izvora vsebujejo tudi predelane proizvode živalskega izvora (vendar brez mesnih proizvodov), kot so kruh, sladice, piškoti, čokolada in slaščice (vključno s sladkornimi izdelki), ki niso mešane ali polnjene z mesnim izdelkom, prehranska dopolnila, pakirana za končnega potrošnika, mesni ekstrakti in mesni koncentrati, olive, polnjene z ribo, testenine, ki niso mešane ali polnjene z mesnimi izdelkom, osnove za juhe in arome, pakirane za končnega potrošnika, katero koli drugo živilo, ki ne vsebuje svežega ali predelanega mesa ali mleka ter ima pod 50 % predelanih jajčnih ali ribiških izdelkov.

  

Omejitve iz uredbe (ES) št. 206/2009 ne veljajo za osebne pošiljke proizvodov živalskega izvora iz Andore, Liechtensteina, Norveške, San Marina in Švice ter za pošiljke ribiških proizvodov s Ferskih otokov in Islandije.

 

 

Rastline in rastlinski proizvodi

 

Rastline, deli rastlin in drugi proizvodi, s katerimi se lahko prenašajo rastlinam škodljivi organizmi, se lahko vnesejo v EU le preko mejnih prehodov, kjer je enota fitosanitarne inšpekcije in fitosanitarni inšpektor lahko opravi pregled pošiljke. Pošiljke mora spremljati tudi izvirno fitosanitarno spričevalo.

 

Inšpekcijski pregled in fitosanitarno spričevalo nista obvezna za uvoz majhnih količin rastlin in rastlinskih proizvodov, ki izvirajo iz evropskih držav in jih v Slovenijo vnesejo fizične osebe. Za majhne količine se štejejo:

• sadje in surove vrtnine (z izjemo krompirja): skupaj 5 kg;
• rezano cvetje in deli rastlin, povezani v šopek ali venec: 1 šopek ali venec;
• seme (z izjemo semenskega krompirja) v izvirnem pakiranju, ki ni namenjeno prodaji, skupaj 0,5 kg;
• okrasne čebulice in gomolji: skupaj 5 kg;
• novoletne jelke brez korenin: 1 kos;
• sobne rastline, lončnice (z izjemo bonsajev): skupaj 3 rastline;
• balkonske rastline, neolesenele okrasne grmovnice: skupaj 10 rastlin.

 

Navedene izjeme pri uvozu majhnih količin rastlin in rastlinskih proizvodov veljajo le v primeru, da uvoz teh rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov ni prepovedan.

 

Več informacij lahko dobite na naslovu:

  

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin  Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana

T:01 300 1300 E:gp.uvhvvr(at)gov.si S:http://www.uvhvvr.gov.si/si/o_uvhvvr/

 

 

Zaščitene živalske in rastlinske vrste

 

Pri trgovanju z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami veljajo stroge omejitve. Vsako zaščiteno žival, rastlino ali izdelek iz njih morajo spremljati dokumenti, ki so predpisani s konvencijo CITES in evropskimi ter nacionalnimi predpisi. Dokumente so potrebni za žive ali mrtve živali in rastline ter njihove dele in izdelke iz njih, in sicer tako pri uvozu kot izvozu.

 

Pri uvozu za osebne oziroma gospodinjske potrebe dovoljenje za uvoz oziroma ponovni uvoz ni potrebno, če gre za:

• do največ 125 gramov kaviarja jesetrovk (Acipenseriformes spp.) na osebo, v posodah, ki so označene v skladu s predpisi;
• do tri ropotulje iz kaktej (Cactaceae spp.) na osebo;
• do štiri mrtve obdelane osebke krokodilov (Crocodylia spp.) na osebo, razen mesa in lovskih trofej;
• do tri lupine polžev vrste Strombus gigas na osebo;
• do štiri mrtve osebke morskih konjičkov (Hippocampus spp.) na osebo;
• do tri lupine školjk velikank (Tridacnidae spp.) na osebo, ki skupaj ne presegajo 3 kg, pri čemer je osebek lahko ena neodprta lupina ali dve pripadajoči lupini.

  

Več informacij lahko dobite na naslovu:

  

Agencija RS za okolje Vojkova 1b, 1000 Ljubljana

T:(01) 478 4000 E:gp.arso(at)gov.si S:www.arso.gov.si

 

 

Zdravila in prepovedane droge

Uvoz zdravil smejo opravljajo le osebe, ki so registrirane za dejavnost prometa z zdravili. Potniki lahko iz tretjih držav prinesejo le zdravila, ki jih potrebujejo za lastno uporabo, in v količini, ki ustreza temu namenu.

 

Vnos prepovedanih drog v Slovenijo ali njihov iznos iz Slovenije je prepovedan. Osebe, ki prestopajo mejo Republike Slovenije, smejo imeti pri sebi le droge, ki se v skladu s posebnimi predpisi uporabljajo kot zdravila. Upravičenost do posesti teh drog mora potnik dokazati z zdravniškim potrdilom.

 

Več informacij lahko dobite na naslovu:

  

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke Ptujska ulica 21, 1000 Ljubljana

T:08 2000 500 E:info(at)jazmp.si S:www.jazmp.si

 

 

Predmeti kulturne dediščine

 

Za iznos predmetov kulturne dediščine v tretje države in iznos v države članice EU je treba pridobiti  izvozno dovoljenje, ki ga izda ministrstvo, pristojno kulturo.

 

Uvoz predmetov kulturne dediščine je prost, kar pomeni, da dovoljenje ministrstva, pristojnega za kulturo, za uvoz predmetov kulturne dediščine ni potrebno. Kljub temu se ob uvozu predmetov kulturne dediščine lahko upoštevajo druga merila in mednarodni predpisi, ki omejujejo prost pretok predmetov kulturne dediščine.

 

Več informacij lahko dobite na naslovu:

  

Ministrstvo za kulturo Direktorat za kulturno dediščino Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana

T:(01) 369 59 00 E:gp.mk(at)gov.si S:www.mk.gov.si

Pri prestopu zunanje meje EU je treba carinskim organom prijaviti vsak vnos oziroma iznos gotovine in vrednostnih papirjev, katerih skupna vrednost presega 10.000 evrov.

 

Več informacij je dostopnih na naslovu Kontrola gotovine ob vstopu v EU ali izstopu iz nje.