Na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12) se okoljska dajatev plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. V njej so določeni vrste onesnaževanja, za katere se plačuje okoljska dajatev, osnove za obračun okoljske dajatve, njena višina in način obračunavanja, obveznosti zavezancev in plačnikov za posamezno vrsto okoljske dajatve in prejemniki okoljske dajatve. Z dnem uveljavitve te uredbe, 10. 11. 2012, je prenehala veljati Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, objavljena v Uradnem listu RS št. 104/09 in 14/10.

Pomembni izrazi, uporabljeni v uredbi

Večina izrazov je opredeljenih v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/2012), Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/2007) in Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007).

Uporabnik stavbe je lastnik, najemnik ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda

Enota obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračun okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: EO).

Ti dve vrsti sta:

• industrijska odpadna voda

Industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi.

Industrijska odpadna voda je tudi:

• odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti;
• mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na območju iste naprave in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode;
• odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah;
• hladilna odpadna voda.

• Komunalna odpadna voda

Komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.

Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki:

• komunalne ali industrijske odpadne vode, če se za ravnanje s to odpadno vodo ne uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

V skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/2012) se njene določbe ne uporabljajo za ravnanje:

• poglabljanju morskega ali rečnega dna,
• obratovanju ladij v notranjih morskih vodah,
• odmetavanju odpadkov z ladij v notranjih morskih vodah,
• opravljanju kmetijske dejavnosti in se uporablja kot organsko gnojilo na kmetijskih površinah v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
• odkopu naplavljenega rečnega gramoza, če nastaja pri pranju gramoza na vodnih zemljiščih,
• opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

• komunalne odpadne vode, ki nastaja v enostanovanjski ali večstanovanjski stavbi brez stalno prijavljenih prebivalcev, v kateri se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem njenega odvzema iz sistema za oskrbo s pitno vodo, v stavbi pa se ne izvaja nobena gospodarska dejavnost.

Nadzor nad izvajanjem Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je v pristojnosti Carinske uprave Republike Slovenije.

Zavezanci za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja industrijske odpadne vode in plačniki okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo prijavijo svojo dejavnost in vlagajo obračune okoljske dajatve pri krajevno pristojnem carinskem uradu glede na občino sedeža zavezanca za industrijsko odpadno vodo in plačnika okoljske dajatve za komunalno vodo. Krajevna pristojnost carinskih uradov je določena v Uredbi o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedežu in krajevni pristojnosti.

Krajevno pristojni carinski uradi glede na občino sedeža zavezanca za industrijsko odpadno vodo in plačnika okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo

Osnova za obračun okoljske dajatve je seštevek enot obremenitve (EO) okolja, doseženih z neposrednim ali posrednim odvajanjem odpadne vode ali odvajanjem odpadne vode po javni kanalizaciji v vode.

Znesek okoljske dajatve na EO okolja zaradi odvajanja odpadnih voda določi vlada RS s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS. Trenutni znesek okoljske dajatve na EO zaradi odvajanja odpadnih voda znaša 26,4125 EUR.

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja industrijske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za industrijsko odpadno vodo) je pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti onesnažuje okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, za katero je v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi ali toplote pri odvajanju odpadnih voda, in predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje, določeno izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda.

Če nastaja pri zavezancu za industrijsko odpadno vodo tudi komunalna odpadna voda, je zavezanec za industrijsko odpadno vodo hkrati tudi zavezanec za plačilo in plačnik okoljske dajatve zaradi odvajanja  komunalne odpadne vode

 Seznam zavezancev za industrijsko odpadno vodo (702 KB)

Prejemnik okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo je občina, v kateri pri zavezancu nastaja odpadna voda.

Osnova za obračun okoljske dajatve zaradi odvajanja industrijske odpadne vode

Osnova za obračun okoljske dajatve zaradi odvajanja industrijske odpadne vode je letni seštevek EO, doseženih v preteklem koledarskem letu z odvajanjem industrijske odpadne vode na vseh izpustih pri zavezancu za industrijsko odpadno vodo. Letni seštevek EO se izračuna v poročilu o obratovalnem monitoringu odpadnih voda na podlagi podatkov o letni količini industrijske odpadne vode in koncentraciji onesnaževal, ki so določene v prilogi 1 uredbe, v industrijski odpadni vodi in z upoštevanjem učinka čiščenja komunalne ali skupne čistilne naprave, na kateri se čistijo odpadne vode zavezanca. Poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za preteklo koledarsko leto posredujejo zavezanci za industrijske odpadne vode Agenciji RS za okolje (ARSO) do 31. marca. tekočega leta.

Znesek okoljske dajatve, ki jo bo zavezanec za industrijsko odpadno vodo poravnal v tekočem koledarskem letu, se izračuna iz letnega seštevka EO iz poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za preteklo koledarsko leto in zneska okoljske dajatve za EO.

Če zavezanec za industrijsko odpadno vodo v tekočem letu ni predložil poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za preteklo koledarsko leto, je letni seštevek EO za preteklo leto enak petkratniku letnega seštevka EO iz njegovega zadnjega predloženega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda.

Na podlagi letnega izračuna okoljske dajatve zavezanec sestavi za industrijsko odpadno vodo za posameznega prejemnika okoljske dajatve trimesečni obračun okoljske dajatve, ki predstavlja četrtino letnega izračuna okoljske dajatve. Zavezanec za industrijsko odpadno vodo predloži trimesečni obračun okoljske dajatve na obrazcu iz priloge 2 ( Obračun-INDV (69 KB)) krajevno pristojnemu carinskemu organu glede na  sedež zavezanca (36 KB) do:

• 25. aprila tekočega leta za prvo trimesečje tekočega leta,
• 25. julija tekočega leta za drugo trimesečje tekočega leta,
• 25. oktobra tekočega leta za tretje trimesečje tekočega leta,
• 25. januarja tekočega leta za zadnje trimesečje preteklega leta.

Zavezanec za industrijsko odpadno vodo plača obračunano okoljsko dajatev najpozneje do zadnjega dne v mesecu, v katerem mora predložiti obračun okoljske dajatve.

Če je ARSO pri pregledu poročil o obratovalnem monitoringu ugotovila nepravilnosti zavezanec za industrijsko odpadno vodo, ponovno izračuna okoljsko dajatev na podlagi podatkov iz popravljenega poročila o obratovalnem monitoringu. Spremembo letnega seštevka EO in ponoven izračun okoljske dajatve se v roku 15 dni od predložitve popravljenega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda predloži  krajevno pristojnemu carinskemu uradu (36 KB) na obrazcu za  sprememba obračuna – INDV (72 KB) iz priloge 3 uredbe.

Če je popravljeni letni izračun okoljske dajatve višji od prvotnega letnega izračuna okoljske dajatve, zavezanec premalo obračunani znesek okoljske dajatve doplača v 30 dneh od predložitve spremembe osnove za obračun okoljske dajatve.

Če je popravljeni letni izračun okoljske dajatve nižji od prvotnega letnega izračuna okoljske dajatve, se preveč plačana okoljska dajatev vrne upravičencu najpozneje do konca februarja leta, ki sledi letu, za katero je bil zahtevek predložen.
 

Zavezanec za plačilo okoljsko dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode je:

• pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe (lastnik, najemnik ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe), v kateri nastaja komunalna odpadna voda in onesnažuje okolje z odvajanjem te odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za komunalno odpadno vodo);
• pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti onesnažuje okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, ki se v skladu s predpisom o urejanju emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo šteje za komunalno odpadno vodo;
• zavezanec za industrijsko odpadno vodo do vpisa v evidenco zavezancev za industrijsko odpadno vodo pri carinskemu organu.

Za zavezanca izračunava, zaračunava in vplačuje okoljsko dajatev izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki je na območju nastajanja komunalne odpadne vode določen za izvajanje obveznih storitev odvajanja komunalne odpadne vode in prevzema komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic ali blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo).

Prejemnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo je občina, v kateri pri zavezancu nastaja odpadna voda.
 
  

Osnova za obračun okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode je letni seštevek EO, ki nastanejo v koledarskem letu zaradi odvajanja komunalne odpadne vode na celotnem območju, na katerem je predpisano izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode posameznega plačnika okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo.

Če plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo izvaja obvezno občinsko gospodarsko javno službo na območju več občin, je osnova za obračun okoljske dajatve letni seštevek EO za vsako občino posebej.

• Če se poraba pitne vode ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, je letni seštevek EO za odvajanje komunalne odpadne vode iz enostanovanjske, večstanovanjske, stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine in iz nestanovanjske stavbe enak količniku med celotno letno količino porabljene pitne vode v stavbi, izraženo v m3, in 50 m3 (50 m3 vode = 1EO).
• Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo, je letni seštevek EO za odvajanje komunalne odpadne vode:
  • iz enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe enak številu stalno prijavljenih prebivalcev v tej stavbi (prebivalec = 1EO);
  • v stanovanjski stavbi za posebne družbene skupine enak številu uporabnikov, ki v njej prebivajo več kot šest mesecev v tekočem koledarskem letu (uporabnik = 1EO);
  • v nestanovanjskih stavbah enak tretjini števila uporabnikov. Pri številu uporabnikov nestanovanjske stavbe se upošteva število stalnih uporabnikov (tretjina števila zaposlenih) in število razpoložljivih zmogljivosti (tretjina števila gostov in drugih uporabnikov stavbe);
  • v enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavbah, v katerih se izvaja gospodarska dejavnost:
  • v stavbi, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, se letni seštevek EO določi enako kot za nestanovanjsko stavbo (tretjina števila uporabnikov stavbe);
  • v stavbi, v kateri so stalno prijavljeni prebivalci, se letnemu seštevku EO za odvajanje komunalne odpadne vode za stanovanjsko stavbo prišteje število EO za nestanovanjsko stavbo (prebivalci + tretjina števila uporabnikov).

Uporabnik stavbe oziroma njen upravnik, če ima stavba upravnika, je dolžan na poziv plačnika okoljske dajatve dostaviti podatke o količini porabljene pitne vode, številu stalno prijavljenih prebivalcev, številu posameznikov uporabnikov oziroma celotni količini porabljene pitne vode, ki so potrebni za izračun okoljske dajatve.

Kadar uporabnik oziroma upravnik stavbe, če ga stavba ima, na poziv plačnika okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo ne predloži podatkov, ki so potrebni za izračun okoljske dajatve, mu plačnik okoljske dajatve obračuna pavšalni znesek okoljske dajatve z upoštevanjem učinka čiščenja čistilne naprave, kamor se stekajo komunalne odpadne vode, v višini:

• 10 EO na leto na stanovanjsko enoto, če gre za enostanovanjsko ali večstanovanjsko stavbo;
• 50 EO na leto, če gre za enostanovanjsko stavbo, v kateri se izvaja gospodarska dejavnost;
• 500 EO na leto, če gre za nestanovanjske stavbe ali stanovanjsko stavbo za posebne družbene skupine ali večstanovanjsko stavbo, v kateri se izvaja gospodarska dejavnost.

V primeru, ko se komunalne odpadne vode odvajajo v čistilno napravo z ustreznim čiščenjem (ne velja za obstoječe ali pretočne greznice), se pri izračunu letnega seštevka EO upoštevajo učinki čiščenja čistilne naprave,  in sicer:

• letni seštevek EO se zmanjša za 90 %, če se komunalne odpadne vode odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, komunalno ali skupno čistilno napravo s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem (plača se 10 % okoljske dajatve);
• letni seštevek EO se zmanjša 40 %, če se komunalne odpadne vode odvajajo v komunalno ali skupno čistilno napravo s primarnim čiščenjem (plača se 60 %okoljske dajatve);
• za nepretočne greznice se v primeru, da se vsebina iz nepretočne greznice vozi v obdelavo oziroma v čiščenje v čistilno napravo, upošteva učinek čiščenja čistilne naprave, kamor se vozi vsebina.

Letni seštevek EO se NE ZMANJŠA (plača se 100 % okoljske dajatve):

• če se komunalne odpadne vode odvajajo v obstoječo (pretočno) greznico;
• če se komunalne odpadne vode odvajajo v nepretočno greznico, iz katere se komunalna odpadna voda ne odvaža v čiščenje na komunalno čistilno napravo;
• če se komunalne odpadne vode odvajajo v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo pod 50 PE, ki nima izdelanega poročila o opravljenih prvih meritvah ali pozitivne ocene obratovanja;

Učinek čiščenja se za čas izpada čistilne naprave pri letnem seštevku enot obremenitve ne upošteva, če čistilna naprava ne obratuje več kot en mesec.

Na podlagi 3. točke 2. člena uredbe imata nepretočna in obstoječa greznica enak pomen kakor v predpisu o urejanju emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki pravi:

• Nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. Za nepretočne greznice se v primeru, da se vsebina iz nepretočne greznice vozi v obdelavo oziroma v čiščenje v čistilno napravo, upošteva učinek čiščenja čistilne naprave, kamor se vozi vsebina.
• Obstoječe ali pretočne greznice so gradbeni objekti za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerih se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo. 

Na podlagi podatkov za izračun letnega seštevka EO okolja za preteklo koledarsko leto ter zneska na enoto obremenitve izračuna plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo letni izračun okoljske dajatve za posameznega prejemnika sredstev (za posamezno občino). Osnova za mesečni obračun okoljske dajatve je dvanajstina letnega seštevka EO za preteklo koledarsko leto. Mesečni obračun okoljske dajatve sestavi plačnik okoljske dajatve na obrazcu iz priloge 4 uredbe ( Obračun-KOMV (97 KB)) in ga pošlje  krajevno pristojnemu carinskemu uradu  (36 KB) glede na sedež plačnika okoljske dajatve, najpozneje do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. Znesek obračunane okoljske dajatve plača plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo najpozneje do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec. 

Mesečni obračuni okoljske dajatve v tekočem letu so neke vrsta akontacije plačila okoljske dajatve in ne izkazujejo dejanske obremenitve okolja glede odvajanja komunalne odpadne vode, ker temeljijo na podatkih za izračun letnega seštevka EO iz preteklega koledarskega leta. Zato bo plačnik okoljske dajatve za posamezno občino izračunal premalo ali preveč plačano okoljsko dajatev zaradi odvajanja komunalne odpadne vode v poračunu okoljske dajatve za preteklo koledarsko leto. Izračun in poračun okoljske dajatve se opravita na obrazcu iz priloge 6 uredbe ( Izračun/poračun-KOMV (110 KB)), ki se predloži carinskemu organu do 25. aprila in obračuna pri mesečnem obračunu za mesec marec tekočega koledarskega leta.

Če plačnik okoljske dajatve preneha izvajati dejavnost obvezne gospodarske službe, izračuna seštevek EO in premalo ali preveč plačano okoljsko dajatev za čas opravljanja te službe v tekočem letu ter obračuna preveč ali premalo plačano okoljsko dajatev pri obračunu za mesec, v katerem preneha opravljati dejavnost.

Preveč plačana okoljska dajatev se vrne tako, da do poplačila zneska plačnik okoljske dajatve ne plačuje tekočih obveznosti. (Znesek preveč plačane okoljske dajatve se mu upošteva pri naslednjih obračunih in plačilih okoljske dajatve v tekočem letu).

Dvanajstina letnega seštevka EO, ki je izračunan v izračunu/poračunu okoljske dajatve, je osnova za obračune okoljske dajatve, ki jih plačnik okoljske dajatve predloži za obdobje od aprila do konca tekočega leta.

Če se mesečni obračun okoljske dajatve glede na podatke tekočega leta zaradi nadgradenj javne kanalizacije, sprememb v deležu priključenosti na javno kanalizacijo v tekočem koledarskem letu za več kot 30 % razlikuje od mesečnega obračuna okoljske dajatve, lahko plačnik pisno prijavi  krajevno pristojnemu carinskemu organu  (36 KB)spremembo višine mesečnega obračuna na obrazcu iz priloge 6 uredbe ( Sprememba obračuna KOMV (110 KB)).
 

Znesek za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo in okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo se vplača na vplačilne podračune, ki so odprti pri Upravi RS za javna plačila za vsakega prejemnika dajatve (občino) in objavljeni v Pravilniku o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, z uporabo sklica na številko odobritve po modelu 19.

Referenca modela 19 ima naslednjo strukturo:

DŠ-08931-šifraobčineMMLL

Pomen posameznih delov strukture:

• DŠ: 8-mestna davčna številka zavezanca oziroma plačnika okoljske dajatve,
• 08931: šifra dajatve,
• Šifra občine: trimestna šifra občine,
• MMLL: mesec (01, 02 …10, 11, 12) in leto (11, 12, 13 ... 19, 20, 21 … ) oz. zadnji mesec in leto davčnega obdobja, za katero se vlaga obračun okoljske dajatve:
• npr. obračun okoljske dajatve za komunalne odpadne vode za občino Celje za mesec maj 2012: 0110512;
• npr. obračun okoljske dajatve za industrijske odpadne vode za april-junij 2012, ki je prihodek občine Ljubljana: 0610612;
• npr. zavezanec za industrijsko odpadno vodo v občini Ljubljana, ki želi poravnati obveznosti po vseh štirih obračunih v enkratnem znesku, navede v sklicu 0610012.

Dne 24. 6. 2013 CURS uvaja večjo spremembo vplačevanja dajatev, za katere je nadzornik. Posebej izpostavljamo, da vplačilni podračuni in zbirni prehodni podračun za okoljske dajatve, ki pripadajo občinskim proračunom, ne bodo ukinjeni.
Pri plačevanju na te račune se od 24. 6. 2013  upošteva naslednje reference pri plačilu:  Referenca za plačilo (28 KB)

Zavezanec za plačilo oziroma plačnik okoljske dajatve je dolžan plačati okoljsko dajatev po predloženih obračunih ločeno za vsakega prejemnika okoljske dajatve posebej na vplačilni podračun, ki je odprt za tega  prejemnika (občino) (50 KB).

Seznam podračunov po občinah se nahaja v dopolnilnem seznamu podračunov JFP skupine A, ki je sestavni del Pravilnika o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Dopolnilni seznam podračunov skupine A je objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za finance.

 
Če zavezanec za plačilo okoljske dajatve oziroma plačnik svoje obveznosti ne plača v predpisanem roku, je dolžan sam obračunati zamudne obresti v skladu s 96. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006), s spremembami, in jih vplačati na isti vplačilni podračun, kot vplačuje okoljsko dajatev, in z uporabo istega sklica.
 

Stroški izvršbe in globe, izrečene na podlagi te uredbe, so prihodek državnega proračuna in se vplačujejo na prehodni podračun carinskega urada, ki izvaja postopek izvršbe.

Zavezanec za industrijsko odpadno vodo in plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo prijavita  krajevno pristojnemu carinskemu organu  (36 KB) začetek, spremembo, prekinitev ali prenehanje dejavnosti, zaradi katere sta zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev. Prijavo vložita na obrazcu za  prijavo dejavnosti (73 KB) iz priloge 7 uredbe v roku 15 dni. Enako morata prijaviti tudi vsako statusno spremembo.

Prenehanje in prekinitev opravljanja dejavnosti zaradi nepredvidenih razlogov se sporoči v roku treh delovnih dni po nastopu razlogov.

 
Agencija RS za okolje najpozneje do 31. decembra tekočega leta poroča Carinski upravi RS o novih zavezancih za industrijsko odpadno vodo ali o spremembah glede na poročilo iz preteklega leta na podlagi poročil o obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Agencija  o tem obvesti tudi plačnika okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na območju, na katerem pri zavezancu nastaja industrijska odpadna voda.