Na področju gibanja vina je s sprejetjem uredbe Sveta št. 479/2008 in njenih izvedbenih uredb prišlo do manjših poenostavitev.

Spremne dokumente za promet z vinom na območju EU po novem predpisuje uredba 436/2009. Spremni dokument mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

• ime in naslov pošiljatelja,
• me in naslov prejemnika,
• referenčna številka za identifikacijo spremnega dokumenta,
• podatke o prevozniku in vrsti uporabljenega prevoza,
• datum priprave dokumenta in datum pošiljanja,
• poimenovanje proizvoda in opis pakiranega blaga,
• količina proizvoda, ki se prevaža.

Če se vino prevaža nepakirano oz. v neoznačenih vsebnikih, mora dokument vsebovati tudi podatek o vsebnosti dejanskega alkohola, vinorodnem območju pridelave in izvedenih enoloških postopkih. Podrobna navodila so v prilogi VI uredbe 436/2009.

Tako spremni dokument kot trošarinski dokument se lahko nanašata na več različnih vrst vina v eni pošiljki, za katere je lahko specifikacija narejena tudi na posebnem listu.
 
Posebna oblika spremnega dokumenta ni predpisana.

Za vina s poreklom iz RS veljajo naslednje oblike spremnih dokumentov:

• če je vino namenjeno na ozemlje drugih držav članic ali za izvoz v tretje države, se kot spremni dokument prizna trošarinski dokument (priloga 1 Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah; UL RS, št. 49/04, 47/05, 17/07 in 26/10) ali pa vsak dokument, ki vsebuje najmanj podatke iz tč. C. priloge VI uredbe 436/2009 (navedene v prejšnjem odstavku);
• za prevoz, ki se začne in konča na ozemlju Republike Slovenije, mora spremni dokument vsebovati podatke iz priloge VI uredbe 436/2009 in je lahko pripravljen na obrazcu, ki je priloga Pravilnika o kletarski evidenci in spremnih dokumentih za promet z vinom (Uradni list RS, št. 96/09). 
   

Spremni dokument velja kot dokazilo o poreklu in kakovosti, če je navedbe na njem potrdil pristojni organ. Potrjevanje porekla in kakovosti na spremnem dokumentu ni obvezno, v praksi se izvaja le v primerih, ko tako potrdilo zahteva kupec.

Vendar lahko v skladu s členom 7/1 uredbe 884/2001 država članica določi, da je za vina, pridelana na njenem ozemlju, ta potrditev obvezna. Za prevoz vina s poreklom v Republiki Sloveniji, ki se začne in konča na ozemlju RS, je potrditev porekla in kakovosti na spremnem dokumentu obvezna, razen za originalno polnjeno vino, namizno vino brez označbe porekla, vino, ki se prevaža med dvema obratoma istega pridelovalca ali pa se prevaža za namen pridelave, predelave, skladiščenja ali stekleničenja in pri tem ne zamenja lastnika.
 
Pristojni organi za potrditev porekla in kakovosti na spremnih dokumentih za vina, pridelana v Republiki Sloveniji, so:

• za vina, namenjena na ozemlje drugih držav članic ali za izvoz v tretje države: Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, in Analiza Andreja Brglez, s. p.;
• za prevoz, ki se začne in konča na ozemlju RS: upravne enote, pri katerih je pridelovalec vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina.

Pristojni organi posameznih držav članic in tretjih držav so objavljeni na spletni strani Evropske komisije  http://ec.europa.eu/agriculture/markets/wine/lists/index_en.htm  (seznam 03:  države članice; seznam 6: tretje države).

Trošarinski dokument lahko služi tudi kot dokazilo o poreklu in kakovosti, če ima izpolnjeno rubriko "Potrdila" (to je rubrika 14 poenostavljenega trošarinskega dokumenta oziroma rubrika 23 trošarinskega dokumenta), v katero pristojni organ za potrditev porekla in kakovosti vnese podatke o poreklu in kakovosti vina ter to potrdi s pečatom, datumom in podpisom odgovorne osebe (vse to v istem polju, v rubriki 14 oz. 23).

Ker se v praksi dogaja, da vino iz druge države članice pride v Slovenijo v večji količini, nato pa se pošiljka razdeli ali pa se le del pošiljke izvozi, se kot dokazilo o poreklu in kakovosti tega vina tudi za posamezen del pošiljke lahko uporablja spremni dokument, ki ga je izdal pristojni organ za potrditev porekla in kakovosti države članice pridelovalke za celotno pošiljko, če je iz ostalih dokumentov razvidna ustrezna sledljivost o istovetnosti vina. 

Tudi na področju tržne ureditve za vino je nekaj sprememb v zvezi z dokumenti, ki spremljajo vino ob uvozu na ozemlje držav članic EU.

Uredba Sveta št. 479/2008 v 82. členu določa, da je treba ob uvozu proizvodov, ki se uvrščajo pod oznake 2009 61, 2009 69 in 2204 KN, na ozemlje držav članic EU predložiti:

• potrdilo, ki dokazuje skladnost z veljavnimi predpisi EU o označevanju in enoloških postopkih, in
• analizni izvid, vendar le če je proizvod namenjen neposredni prehrani ljudi.

Potrdilo in analizni izvid se sestavita na enem dokumentu, to je t i.  VI 1 (92 KB)[DOC-92 KB], katerega vzorec je v prilogi IX uredbe Komisije št. 555/2008. VI 1 vsebuje tipkan ali na roko napisan izvirnik in hkrati narejeno kopijo. Podpisan mora biti s strani uradnika pristojnega organa tretje države in uradnika uradnega laboratorija tretje države. Seznam pristojnih organov in uradnih laboratorijev tretjih držav je objavljen na spletni strani Evropske komisije http://ec.europa.eu/agriculture/markets/wine/lists/index_en.htm (lista 06).

Natančnejše določbe o potrdilih in analiznih izvidih so v poglavju II naslova III uredbe Komisije št. 555/2008:

• potrdilo: pripravi ga pristojni organ tretje države, iz katere izvira proizvod;
• analizni izvid: pripravi ga uradni laboratorij tretje države, iz katere izvira proizvod, in vsebuje naslednje podatke:
  ─ za vino in grozdni mošt med vrenjem (KN 2204): skupni volumenski delež alkohola in volumenski delež dejanskega alkohola, skupni suhi ekstrakt, skupne kisline, vsebnost hlapnih kislin, vsebnost citronske kisline in vsebnost žveplovega dioksida;
  ─ za grozdni mošt in grozdni sok (KN 2009 61, 2009 69): gostoto, skupni suhi ekstrakt, skupne kisline, vsebnost hlapnih kislin, vsebnost citronske kisline in vsebnost žveplovega dioksida.

Izjema je vino iz Avstralije, polnjeno v označene posode do največ 60 litrov, pri katerem mora analizni izvid vsebovati le naslednje podatke: volumenski delež dejanskega alkohola, skupne kisline in skupno vsebnost žveplovega dioksida.

Poleg dokumenta VI 1 se v prometu uporablja tudi dokument  VI 2 (106 KB) [DOC-106 KB], ki je izvleček dokumenta VI 1 in se pripravi na primer ob razdelitvi pošiljke, zamenjavi pošiljatelja ipd. VI 2 potrdi carinski organ EU. Vsebuje izvirnik in 2 kopiji. Vzorec VI 2 je priloga X uredbe Komisije št. 555/2008.

VI 1 in VI 2 morata imeti serijsko številko, ki jo za VI 1 dodeli pristojni organ tretje države, za VI 2 pa carinski organ EU. Izvirnik in kopija dokumenta se izročita pristojnim organom države članice, kjer se opravijo carinske formalnosti. Ti po potrebi potrdijo hrbtno stran dokumenta in uvozniku vrnejo izvirnik, kopijo pa hranijo najmanj 5 let.

Če se pošiljka pred vstopom v prost promet pošlje naprej v celoti, izroči novi pošiljatelj carinskim organom VI 1 (oz. VI 2, če potuje dokument na območju EU s tem dokumentom) in po potrebi (npr. zaradi novega pošiljatelja) na novo izpolnjen VI 2, za katerega carinski organ preveri, ali vpisani podatki ustrezajo podatkom iz VI 1 (oz. VI 2), mu dodeli serijsko številko in ga potrdi. Hkrati carinski organ na hrbtni strani VI 1 (oz. VI 2) ustrezno potrdi izdajo novega izvlečka VI 2. Izvirnik se vrne pošiljatelju, kopijo pa carinski organ hrani najmanj 5 let.

Ob ponovnem izvozu v tretjo državo obrazca VI 2 ni treba izpolniti.

Če se pošiljka pred vstopom v prost promet razdeli, izroči pošiljatelj carinskim organom VI 1 (oz. VI 2) in na novo izpolnjen VI 2 z dvema kopijama za vsako novo pošiljko. Carinski organ preveri, ali vpisani podatki ustrezajo podatkom iz VI 1 (oz. VI 2), dodelijo dokumentu serijsko številko in ga potrdijo. Hkrati carinski organ na hrbtni strani VI 1 (oz. VI 2) ustrezno potrdi izdajo novega izvlečka VI 2. VI 2 se skupaj z VI 1 (oz. VI 2) vrne pošiljatelju, kopije pa carinski organ hrani najmanj 5 let.

Izjeme, ko ob uvozu ni potrebno potrdilo ali analizni izvid:

• proizvodi v označenih posodah s prostornino največ 5 litrov, originalno zaprti, če skupna prepeljana količina (ne glede na to, ali je sestavljena iz več pošiljk) ne presega 100 litrov;
• proizvodi v osebni prtljagi potnikov do največ 30 litrov na potnika (45. člen uredbe Sveta 918/83);
• vino, ki ga pošlje ena fizična oseba drugi, do največ 30 litrov na pošiljko (29. člen uredbe Sveta 918/83);
• vino in grozdni sok, ki sta del osebne lastnine fizičnih oseb, ki prenesejo običajno bivališče iz tretje države v EU (2. člen uredbe Sveta 918/83);
• vino in grozdni sok za sejme, če sta polnjena v označene posode s prostornino največ 2 litra in originalno zaprta (95. člen uredbe Sveta 918/83);
• proizvodi, ki se uvažajo za znanstvene in tehnične poskuse, do največ 100 litrov;
• vino in grozdni sok, ki se uvozita v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih ali drugimi konzularnimi konvencijami;
• vino in grozdni sok, ki se hranita v skladiščih plovil in zrakoplovov v mednarodnem prometu;
• vino in grozdni sok, ki izvirata iz EU in sta natočena v EU, se nato izvozita v tretjo državo in vrneta na carinsko območje EU.

Nekaj izjem velja tudi za vino iz Avstralije (45. člen uredbe Komisije št. 555/2008) ter za likerska in alkoholizirana vina (50. člen uredbe Komisije št. 555/2008).